»Morala« konzumiranja mesa

Naslednji pogovor med Njegovo Božansko Milostjo A. C. Bhaktivedanta Svāmī Prabhupādo in kardinalom Jeanom Danielou-m se je odvil v Parizu okoli leta 1986.

Śrīla Prabhupāda: Jezus Kristus je rekel: »Ne ubijaj.« Zakaj torej toliko kristjanov sodeluje pri ubijanju živali in prehranjevanju z mesom?

Kardinal Danielou: Vsekakor je v krščanstvu prepovedano ubijati. Ampak mi verjamemo, da je razlika med življenjem človeškega bitja in živali. Človeško življenje je sveto, ker je človek ustvarjen po božji podobi. Zato je po Bibliji prepovedano ubiti človeško bitje.

Śrīla Prabhupāda: Ampak Biblija ne pravi preprosto tako: »Ne ubijaj človeškega bitja;« pravi: »Ne ubijaj« na splošno.

Kardinal Danielou: Za človeka je nujno ubijati živali, da bi imel hrano.

Śrīla Prabhupāda: Ne. Človek lahko jé sadje, zelenjavo in žitarice ter pije mleko.

Kardinal Danielou: Nobenega mesa?

Śrīla Prabhupāda: Ne. Človeškim bitjem je namenjena vegetarijanska hrana. Tiger ne pride pojest Vaše hrane. Zanj je predpisana hrana živalsko meso. Ampak človekova hrana so sadje, zelenjava, žitarice in mlečni izdelki. Kako torej lahko trdite, da ubijanje živali ni greh?

Kardinal Danielou: Verjamemo, da je to vprašanje motivacije. Če služi ubijanje živali za oskrbo lačnih s hrano, je upravičeno.

Śrīla Prabhupāda: Ampak vzemiva recimo kravo: mi pijemo njeno mleko, zato je naša mati. Se strinjate?

Kardinal Danielou: Ja, seveda.

Śrīla Prabhupāda: Če je torej krava naša mati, kako lahko podpirate ubijanje krav? Od krave jemlješ mleko in ko je stara in ne more več dajati mleka, ji prerežete vrat? Je to zelo human namen? V Indiji se mesojedcem svetuje, naj ubijajo nekatere nižje živali, kot so koze, prašiči ali celo bivoli. Ampak ubijanje krav je največji greh. Pri pridiganju o zavesti Krišne ljudi naprošamo, naj ne jedo nobene vrste mesa in moji učenci se tega principa strogo držijo. Ampak če so drugi ljudje, v določenih okoliščinah prisiljeni jesti meso, potem naj bi jedli meso katere nižje živali. Ne ubijajte krav. To je največji greh. In dokler je človek grešen, ne more razumeti Boga. Delo človeškega bitja je razumeti Boga in Ga ljubiti. Ampak če ostanete grešni, ne boste nikoli sposobni razumeti Boga – kaj govoriti o ljubezni do Njega.

Ko ni nobene druge hrane, bo morda nekdo jedel meso, da ne bi stradal. To je v redu. Najbolj grešno pa je redno vzdrževati klavnice, samo za zadovoljitev okusa. Pravzaprav niti ne boste imeli človeške družbe, dokler se bo podpiralo klavnice. In čeprav je morda ubijanje živali včasih nujno za preživetje, naj se vsaj ne ubije živalske matere, krave. To je preprosto človeška spodobnost. V gibanju o zavesti Krišne je naše pravilo, da ne dovolimo ubijanja živali. Krišna pravi patram puspam phalam toyam yo me bhaktya prayacchati: »Zelenjavo, sadje, mleko in žitarice naj bi se mi ponudilo v ljubeči predanosti« [Bhagavadgita 9.26]. Zaužijemo samo ostanke Krišnove hrane (prasadam). Drevje nam ponuja veliko raznolikega sadja, ampak drevja se ne ubije. Seveda je eno živo bitje hrana za drugo živo bitje, ampak to ne pomeni, da lahko ubiješ svojo mater za hrano. Krave so nedolžne; dajejo nam mleko. Jemljete njihovo mleko in potem jih pobijate v klavnicah. To je grešno.

Bhakta: Śrīla Prabhupāda, krščanstvo podpira prehranjevanje z mesom na osnovi prepričanja, da nižja bitja nimajo take duše kot človeška bitja.

Śrīla Prabhupāda: To je neumnost. Najprej moramo razumeti dokaz o prisotnosti duše v telesu. Potem lahko vidimo ali človeško bitje ima dušo in ali je krava nima. Kaj so različne značilnosti krave in človeka? Če najdemo razliko v značilnostih, potem lahko rečemo, da v živali ni duše. Ampak če vidimo, da imata žival in človeško bitje enake značilnosti, kako potem lahko rečete, da žival nima duše? Splošni simptomi so, da žival je in ti ješ; žival spi in ti spiš; žival se pari. V čem je razlika?

Kardinal Danielou: Priznamo, da v živali lahko obstaja enak tip biološke eksistence kot v človeku, ampak da v živali ni duše. Verjamemo, da je duša človeška duša.

Śrīla Prabhupāda: Naša Bhagavadgita pravi sarva-yonisu: »V vseh vrstah življenja obstaja duša.«

Kardinal Danielou: Ampak človeško življenje je sveto. Človeška bitja razmišljajo na višjem nivoju od živali.

Śrīla Prabhupāda: Kaj je tisti višji nivo? Živali jedo, da bi vzdrževale svoje telo in Vi prav tako jeste, da bi vzdrževali svoje telo. Krava je travo na polju in človeška bitja jedo meso iz velikih klavnic polnih modernih strojev. Ampak samo zato, ker imate velike stroje in mrtvaški kraj, medtem ko živali preprosto jedo travo, to ne pomeni, da ste vi tako napredni, da je samo v vašem telesu duša, in da ni duše v telesu živali. To ni logično. Lahko vidimo, da so osnovne značilnosti enake pri živali in človeškem bitju.

Kardinal Danielou: Toda samo pri človeških bitjih najdemo metafizično iskanje smisla življenja.

Śrīla Prabhupāda: Ja. Torej metafizično raziščite, zakaj verjamete, da ni duše v živali – to je metafizika. Če razmišljate metafizično, je to v redu. Če pa razmišljate kot žival, v čem je potem smisel Vašega metafizičnega študija? Metafizično pomeni 'nad fizičnim' ali z drugimi besedami, duhovno. V Bhagavadgiti Krišna pravi sarva-yonisu kaunteya: »V vsakem živem bitju je duhovna duša.« To je metafizično razumevanje.