Nočno-dnevne sanje
Ta pogovor med Śrīla Prabhupādo in enim univerzitetnim študentom se je odvil v Los Angelesu januarja 1974.
Študent: V svojih knjigah pravite, da je ta svet kot sanje.
Śrīla Prabhupāda: Ja, ta svet je kot sanje.
Študent: Kako je lahko kot sanje?
Śrīla Prabhupāda: Npr. prejšnjo noč ste sanjali, ampak zdaj te sanje nimajo nobene vrednosti. Minile so. In danes ponoči boste spet pozabili vse te stvari in sanje. Ko boste danes ponoči sanjali, se ne boste spomnili: »Imam hišo; imam soprogo.« Vse boste pozabili. Torej je vse to sanje.
Študent: Je to resnično ali ne?
Śrīla Prabhupāda: Kako bi lahko bilo resnično? Ponoči pozabite. Ali se spomnite, ko spite, da imate soprogo in da spite na postelji? Ko ste v sanjah odšli nekaj tri tisoč milj vstran in videli nekaj popolnoma drugačnega, ali se spomnite, da imate en kraj, kjer prebivate v času budnosti?
Študent: Ne.
Śrīla Prabhupāda: Torej so to sanje. Danes ponoči bo to, kar vidite zdaj, postalo samo sanje, kot veste zdaj, da je tisto, kar ste videli prejšnjo noč, bilo samo sanje. Torej je oboje sanje. Ste samo obiskovalec. Videvate te in one sanje. Vi, duhovna duša, ste resnični. Ampak Vaše materialno telo in materialna okolica, ki ju vidite – sta sanje.
Študent: Ampak imam vtis, da je ta izkušnja resnična in da moje sanje niso. Kaj je razlika…
Śrīla Prabhupāda: Ne. Vsa tukajšnja izkušnja je neresnična! Kako bi lahko bila resnična? Če bi bila resnična, kako potem lahko vse pozabimo ponoči? Kako lahko vse pozabimo, če je res? Se ponoči spomniš vsega tega iz tukajšnjosti?
Študent: Ne spomnim se.
Śrīla Prabhupāda: Kako bi potem lahko bilo resnično? Tako kot se ne spomnite sanj iz prejšnje noči in jih imenujete 'sanje', na podoben način je izkušnja tukajšnjosti – ker jo ponoči pozabiš – tudi sanje…
Študent: Ampak imam vtis…
Śrīla Prabhupāda: To zdaj so dnevne sanje; tisto so nočne sanje. To je vse. Ko sanjaš ponoči, to zaznavaš kot resnično. Ja. Misliš, da je resnično. To so sanje, ampak vpiješ: »Tam je tiger! Tiger! Tiger!« Kje je tiger? Ampak ti vidiš tigra kot dejstvo. »Tiger me ubija.« Ampak kje je tiger?... Ali sanjaš, da objemaš lepo dekle. Kje je lepo dekle? Pravzaprav bi lahko rekli, da se dogaja.
Študent: Kaj se dogaja?
Śrīla Prabhupāda: V nekem smislu se dogaja, ker pride do izliva sperme. Mokre sanje. Ampak kje je tisto dekle? A niso to sanje? Na podoben način je t. i. izkušnja resničnega življenja tudi sanje. Imaš vtis, da se dejansko dogaja, ampak so samo sanje. Zato se imenuje maya-sukhaya, iluzorna sreča. Vaša sreča ponoči in Vaša sreča podnevi sta enaka stvar. Ponoči sanjaš, da objemaš prijetno, lepo dekle in ta stvar ne obstaja. Podobno tudi podnevi, kakršenkoli 'napredek' narediš – je tudi tako. Maya-sukhaya: sanjaš: »Ta proces me bo osrečil« ali »Oni proces me bo osrečil«, ampak cel proces je samo sanje. Te dnevne sanje jemlješ kot realnost, ker dolgo traja. Ponoči, ko sanjaš, traja samo pol ure. Ampak dnevne sanje trajajo 12 ur ali več. To je razlika. To so 12-urne sanje in tisti polurne sanje – ampak pravzaprav so oboje sanje. Ker so eno 12-urne sanje, to sprejmeš kot nekaj resničnega. Temu se reče iluzija.
Študent: Iluzija.
Śrīla Prabhupāda: Ja. … Razlikujete med živaljo in sabo, ampak pozabljate, da kot bo žival umrla, boste Vi tudi umrli. Torej kje je Vaš napredek? Boste za vedno ostali? Tudi Vi boste umrli. Kje ste Vi torej bolj napredni od živali? To je navedeno v vedski literaturi. Ahara-nidra-bhaya-maithunam ca samanam etat paśubhir naranam: ta posel – prehranjevanje, spanje, spolno življenje in branjenje – tudi to je živalski posel in vi delate enako. Torej v čem se razlikujete od živali. Vi boste umrli; žival bo umrla. Ampak če rečete: »Jaz bom umrl čez sto let in ta žival bo živela samo eno uro,« to ne pomeni, da ste v resničnosti. To je vprašanje časa. Ali vzemite ta ogromen univerzum – vse bo uničeno. Kot bo Vaše telo uničeno, bo uničen tudi univerzum. Popolno uničenje. Razkroj. Pot narave – cela stvar se bo razkrojila.
Zato so to sanje. So dolgotrajne sanje, to je vse. Nič drugega. Ampak prednost, če imaš človeško telo je v tem, da v teh sanjah lahko spoznaš realnost: Boga. To je prednost. Torej če ne izkoristite prednosti teh sanj, zamujate vse.
Študent: Torej napol spim?
Śrīla Prabhupāda: Ja. Taka je situacija. Zato vedska literatura pravi uttistha: »Vstani! Vstani!« Jagrata: »Prebudi se!« Prapya varan nibodhata: »Zdaj imaš priliko, izkoristi jo!« Tamasi ma jyotir gama: »Ne ostani v temi; pridi na svetlobo.« To so vedske odredbe. In mi učimo isto stvar. »Realnost je tukaj – Krišna. Ne ostajaj v tem temnem prostoru. Pridi do te višje zavesti.«