Ali lahko datiramo modrost?

Ta izmenjava med Njegovo Božansko Milostjo A. C. Bhaktivedanta Svāmī Prabhupādo in enim britanskim študentom se je odvila med zgodnjim jutranjim sprehodom v Londonu.

Śrīla Prabhupāda: Sporočilo zavesti Krišne prihaja iz duhovnega sveta. Ni iz tega materialnega sveta. Zato ga včasih ljudje lahko napačno razumejo. Zato ga moramo lepo razložiti Niti tega ne razumejo, kaj je duša. Veliki, veliki znanstveniki. Veliki, veliki filozofi. Nimajo informacije o duhu in duhovnem svetu. Zato jim je včasih zelo težko  razumeti.

Gost: Nedavno sem raziskoval starost Ved. Veste, nekateri arheologi trdijo, da dokazi izkopanin iz Harappa in Mohenjo-Dora kažejo, da so Vede dejansko veliko mlajše, ko se je prej menilo. To navidezno zmanjša avtoritativnost Ved, ker ne bi več bile najstarejši religiozni spisi na svetu.

Śrīla Prabhupāda: Veda ne pomeni religija. Veda pomeni znanje. Torej če lahko izslediš zgodovino znanja, potem lahko izslediš datum izvora Ved. Lahko izsledite, kdaj se je začelo znanje?

Gost: Mislim, da ne bi mogli.

Śrīla Prabhupāda: Kako potem lahko izslediš zgodovino Ved? Vede pomeni znanje. Torej najprej poizvedite od katerega datuma se je začelo znanje. Potem izveš starost Ved.

Gost: Zgodovina Ved se je začela z datumom kreacije tega materialnega sveta. Nihče ne ve datuma kreacije. Kreacija se začne z rojstvom Brahme in ne moreš izračunati niti dolžine enega Brahmovega dne. Med Brahmovo nočjo je univerzum do neke mere opustošen in med njegovim dnevom se spet odvija kreacija. Obstajata dve vrsti opustošenja. Ena vrsta se odvija med Brahmovo nočjo, končno opustošenje pa uniči celotno kozmično manifestacijo. Ampak ti majceni ljudje špekulirajo o datumih povezanih z Vedami. To je nesmiselno.

Obstaja toliko mikrobov, ki rastejo zvečer in umrejo ob pričetku novega dne. Ena noč je obseg njihovega celotnega življenja. Tudi naše življenje je tako. Koliko zgodovine lahko napišeš? Zato sprejemamo vedsko znanje od vedskih avtoritet.

Človek ne bi smel biti žabji filozof. Ne poznate žabje filozofije? Dr. Žabec ni nikoli videl Atlantskega oceana in nekdo ga je informiral, »O, videl sem tako prostrano maso vode.«

Nakar je dr. Žabec rekel: »O, ali je večji od tega vodnjaka?«

Gost: Ja, to je bilo izven njegovih sposobnosti doumevanja.

Śrīla Prabhupāda: Ja. Torej ti učenjaki so kot žabe, ki gnijejo v svojih vodnjakih. Kaj sploh lahko razumejo iz vedskega znanja?

Gost: Ja, razumem. Naj spremenim temo: sprašujem se ali se Vam zdi, da Vede potrjujejo, da je najbolj resnična oblika življenja, najčistejša oblika življenja tista, ki živi skladno z naravo, ne proti naravi, kot se to počne v naših urbanih okoljih.

Śrīla Prabhupāda: O, ja. Pravo življenje pomeni, da moraš minimalizirati svoje telesne aktivnosti, tako da lahko prihraniš čas in se posvetiš duhovnemu razumevanju. To je pravo življenje. In sedanja civilizacija, ki temelji na telesnem pojmovanju življenja, je živalsko življenje. To ni civilizirano življenje.

Athato brahma-jijnasa: civilizirano življenje se začne, ko je nekdo toliko napreden, da (se)  začne spraševati o duhovni duši. Ampak ko ni takega spraševanja, ko se ljudje ne morejo zanimati, kaj je duhovna duša, so kot mačke in psi.

Gost: Ja.

Śrīla Prabhupāda: To je njihova ničvredna filozofija. Pojma nimajo, da lahko preko treninga pozabijo na spolno življenje. In če pozabiš na spolno življenje, kje je tu vprašanje splava? Ampak tega ne morejo narediti. Zato je rečeno adanta-gobhir visatam tamisram: preko neomejenega čutnega uživanja počasi degradirajo na nivo živalskega življenja.

Oseba, ki si dopusti splav ali ga izvaja, ubije dojenčka v maternici, bo postavljena v maternico v naslednjem življenju in nekdo jo/ga bo ubil. Kolikor otrok je ubil-a, tolikokrat bo moral-a biti ubit-a. Zato bo za to osebo na stotine let nemogoče ugledati dnevno svetlobo. Ostal-a bo v maternici in bo ubit-a. Ljudje ne poznajo zakonov narave. Človek ne more prekršiti naravnih zakonov, kot lahko državne zakone. Recimo da nekoga ubiješ – lahko se z zvijačo izmuzneš. Pred naravnim zakonom pa ne moreš pobegniti. Kolikokrat si ubil, tolikokrat moraš biti ubit v maternici. To je naravni zakon.

Gost: Ravno prejšnji teden sem govoril z medicinsko sestro, ki dela na oddelku za splave v eni izmed glavnih londonskih bolnišnic. Grozno je. Nekateri fetusi so tako razviti, da je obstoj življenja očitno močno verjeten.

Śrīla Prabhupāda: Ni vprašanja verjetnosti. Življenje se začne s pričetkom seksa. Živo bitje je zelo majhno. Po naravnem zakonu, glede na njegovo karmo, je poslan v očetovo seme in injiciran v materino maternico. Sperma moškega in jajčece ženske se zlijeta in oblikujeta telo, ki je kot grah. Potem se ta grahu podobna oblika postopoma razvija. Vse to je opisano v vedski literaturi. V prvi fazi se manifestira devetih lukenj – za ušesa, oči, nosnici, usta, genitalije in danko.

Potem se čuti postopoma razvijajo in do 6,5 mesecev je vse dokončano in zavest živega bitja se vrne. Pred formacijo telesa je živo bitje nezavedno, kot pod anestezijo. Potem sanja in počasi pride zavest. V tem času se upira rojstvu, vendar ga narava porine in pride ven. To je proces rojstva.

To je vedsko znanje. V vedski literaturi najdeš vse popolno opisano. Zato: kako so lahko Vede podvržene zgodovini? Težava je v tem, ker govorimo o duhovnih stvareh. Zato je to včasih težko razumeti težkemu materialistu. Tako omejen je, da ne more razumeti.