Lov za srečo

Nekoč je živel Jagjavalkja, ki je bil osvobojena duša in je služboval v koncilu mogočnega kralja Džanake. Jagjavalkja je bil velik poznavalec vedskega znanja in se je v popolnosti zavedal prisotnosti duše in nadduše v telesu. Imel je dve ženi: Maitreji in Katjajani. Ko je ostarel, je nekega dne poklical k sebi obe ženi in jima dejal: »Dolga leta smo živeli kot družinski ljudje. Zbral sem dosti zlata in mnogo krav, pa tudi vama obema sem dal po nekaj otrok. Sedaj hočem razdeliti svoje imetje obema, tako da bosta srečni do konca svojih dni. Ko bom končal še to zadnje opravilo, vaju prosim, če mi dovolita v miru oditi v gozd, kjer se bom lahko v miru poglobil v meditacijo na vsevišnjo božansko osebo.«

Katjajani se je zelo razveselila in rekla: »Tvoj cilj je zelo vzvišen in ti si moj mož, zato ti pri tem želim stati ob strani.«

Maitreji pa je reagirala drugače: »Imam vprašanje in ko boš odgovoril, lahko mirne duše odideš. Odhajaš v gozd, ker te ne osrečujejo niti zlato, niti vso akumulirano obilje, niti družina in prijatelji. Kako potem pričakuješ, da bomo z vsemi temi stvarmi srečni mi?«

Jagjavalkja je odvrnil: »Obe sta resnično moji vdani ženi. S tem vprašanjem si me zelo razveselila. Odgovor na to vprašanje je tema obširnega dela vedske literature. Zlato in posest ne moreta dati resnične sreče. Visok družbeni položaj, učenost, ugled, prijateljstvo in družina nas nikoli ne moreta popolnoma osrečiti. Denar ali karkoli ima v tem svetu kupno moč, nam ne more dati tistega, po čemer hrepenimo. Mi smo delčki boga, ki je ocean vse sreče. Zato lahko trajno srečo dobimo samo preko njega. Družiti se z njim, je dejanska sreča, medtem ko je sreča, ki jo okušamo v tem svetu, trenutna in hlapi. Šjam je ocean transcendentalnih ekstatičnih odnosov in poosebljenje najvišjega zadovoljstva. Samo on nas lahko resnično osreči; zato želim sedaj oditi v gozd in z njim obuditi ta pristen odnos, na katerega sem pozabil.«

Če želimo biti resnično srečni, se moramo angažirati v aktivnosti, ki osrečujejo tudi boga. V Vedah se temu procesu reče bakti joga, kar pomeni povezava oziroma obuditev odnosa z izvorno transcendentalno osebo (bogom). Samo s tem, ko njegovo zadovoljstvo postavimo na prvo mesto, bomo samoumevno postali srečni in mirni. Takšna oseba nikomur ne stori žalega, pa naj bo to človek ali žival, in tako lahko živi v miru z vsemi.

Božanska ljubezen se odraža v treh stopnjah: praksa, prebujenje transcendentalne vznesenosti in bujno razcvetena ekstaza – čista nemotivirana ljubezen. Da bi dosegli čisto ljubezen, začnemo na stopnji praktične angažiranosti. V tej dobi prepirov in hinavstva, ki se imenuje kali juga, je najmočnejša duhovna praksa in najkrajša pot do trajne sreče, petje-recitiranje božanskih imen ali manter. Njegovo ime se ne razlikuje od njega in vsebuje vse njegove energije kot tudi njegove lepe oblike in zabave. Vse to pa se nam razodene na zadnji stopnji čiste ljubezni. Petje svetih imen boga očiščuje srce vseh nezdravih želja in navad ter omogoča človeku občutek popolne povezanosti z njim in z vsemi drugimi živimi bitji ter z vsem, kar nas obdaja. Vedski tekst Kali-sanatana Upanišada izjavlja: »V dobi prepiranja in hinavščine je petje božanskih imen edini način za odrešitev. Ni drugega načina, ni boljšega načina, ni bolj efektivnega načina. Transcendentalna imena so tudi sestavljena v določene mantre, ki obujajo našo izvorno transcendentalno zavest in nam razkrivajo najbolj intimne draži našega ljubezenskega odnosa z bogom:

NITAI GOURANGA
NITAI GOURANGA
DŽAJA SAČINANDANA
GOURA HARI

ali pa:

HARE KRIŠNA
HARE KRIŠNA
KRIŠNA KRIŠNA
HARE HARE

HARE RAMA
HARE RAMA
RAMA RAMA
HARE HARE

ali pa:

RADE RADE
GOVINDA RADE

ali pa:

GOVINDA DŽAJA DŽAJA
GOPALA DŽAJA DŽAJA
RADARAMANA HARI
GOVINDA DŽAJA DŽAJA

...