Tajno potovanje duše

(odlomki iz del njegove božanske milosti A. C. Bhaktivedante Swamija Prabhupade)

 

Eno življenje je le preblisk v času

Živo bitje že od zdavnaj potuje skozi razne življenjske vrste in planete. To je opisano v Bhagavad-giti: pod urokom maje vsa živa bitja tavajo po vesolju v telesnem vozilu, ki je dar materialne energije. Materialistično življenje je niz dejanj in posledic. Je kakor filmski zvitek dejanj in posledic, eno življenje pa je le preblisk v tej predstavi. Otrokovo rojstvo pomeni, da je njegovo telo začetek novega niza dejanj, smrt starega človeka pa je konec enega niza dejanj. (Bhag. 3.31.44)

Telo dobimo po lastni izbiri

Živo bitje z osebnimi željami ustvari lastno telo, Gospodova zunanja energija pa mu preskrbi prav tisto obliko, v kateri lahko svoje želje užije do skrajnosti. Tiger je prej želel uživati kri drugih živali, zato mu je materialna energija po Gospodovi milosti priskrbela telo tigra, v katerem lahko uživa v krvi druge živali. Če živo bitje želi dobiti telo polboga na višjem planetu, lahko po Gospodovi milosti dobi tudi tako telo. Če je dovolj pametno, pa lahko želi tudi duhovno telo za uživanje v Gospodovi družbi, in ga bo dobilo. Živo bitje lahko tako popolnoma izkoristi svojo neznatno majhno svobodo, Gospod pa je tako ljubezniv, da mu podari telo točno po njegovi želji. (Bhag. 2.9.2)

Smrt je pozaba na prejšnje življenje

Po smrti človek pozabi vse o sedanjih telesnih odnosih; majhno izkušnjo o tem imamo ponoči, kadar zaspimo. Med spanjem pozabimo vse o telesu in telesnih odnosih, čeprav je ta pozaba začasno stanje, ki traja samo nekaj ur. Smrt pa tudi ni nič drugega kakor nekajmesečno spanje, po katerem razvijemo še eno telesno kletko z zaporniško dobo, ki nam je odmerjena in dodeljena po zakonu narave. (Bhag. 2.1.15)

Duša najprej privzame človeško obliko

Živo bitje je izvorno duhovno, kadar pa si zaželi uživati v materialnem svetu, se spusti vanj. Tu najprej privzame eno izmed človeških oblik, vendar zaradi degradiranega delovanja počasi pada v nižje oblike, kot so živali, rastline in vodna bitja. V postopni evoluciji znova dobi človeško telo in še eno priložnost, da se osvobodi procesa transmigracije. Če v človeški obliki spet zamudi priložnost, da dojame svoj položaj, se znova znajde v krogu rojevanja in umiranja v raznih telesih. (Bhag. 4.29.4)

Znanost o reinkarnaciji je sodobnim znanstvenikom neznana

Znanost o preseljevanju duše je sodobnim znanstvenikom popolnoma neznana. Tako imenovani znanstveniki se neradi ubadajo s takimi stvarmi; če bi namreč razmislili o tej kočljivi temi in življenjskih problemih, bi uvideli, da je njihova prihodnost zelo mračna. (Bhag. 4.28.21)

Nevednost o reinkarnaciji je nevarna

Sodobna civilizacija temelji na družinskih udobnostih in najvišjem standardu užitkov, zato po upokojitvi vsakdo pričakuje, da bo živel zelo udobno življenje v domu, opremljenem z lepim pohištvom in okrašenem z lepimi ženami in otroki, brez sleherne želje, da se izkopa iz udobnega doma. Visoki vladni uslužbenci in ministri se do smrti oklepajo častnih položajev; ne želijo si in niti v sanjah ne pomislijo, da bi se izkopali iz domačih udobnosti. Materialistični ljudje, ujeti v takih halucinacijah, pripravljajo razne načrte za še udobnejše življenje, dokler nenadoma ne pride okrutna smrt in velikega načrtovalca proti njegovi želji brez milosti odvede ter ga prisili, da zapusti sedanje telo in sprejme novo. Načrtovalec je tako prisiljen, da sprejme novo telo v eni izmed 8 400 000 življenjskih vrst glede na sadove dejanj, ki jih je storil.

Ljudje, ki so pretirano navezani na družinske udobnosti, so zaradi grešnih dejanj, ki so jih storili v dolgotrajnem grešnem življenju, v naslednjem življenju največkrat poplačani z nižjimi življenjskimi vrstami, s tem pa je pogubljena vsa energija človeškega življenja. Da bi se rešili pred nevarnostjo pogube človeške življenjske oblike in navezanosti na neresnične stvari, moramo pri petdesetih letih, če ne prej, sprejeti svarilo smrti. Načelno smo lahko prepričani, da je svarilo smrti že tu, še pred dopolnitvijo petdesetega leta, zato se moramo pripravljati za boljše naslednje življenje v katerem koli stadiju življenja. (Bhag. 2.1.16)

»In v prah se povrneš«

Materialno telo iz petih elementov – zemlje, vode, zraka, ognja in etra – ob smrti razpade. Takrat se zemlja v telesu pomeša z zemljo zunaj njega. Ali kakor pravi krščansko Sveto pismo: »Prah si in v prah se povrneš.« V nekaterih skupnostih telo sežgejo, v nekaterih pokopljejo, v nekaterih pa ga vržejo živalim. Hindujci telo sežgejo, tako da se spremeni v pepel, ki je samo druga oblika zemlje. Kristjani ga pokopljejo, tako da se čez nekaj časa spremeni v prah, ki je prav tako le druga oblika zemlje. V nekaterih drugih skupnostih – na primer v skupnosti parsov – telo vržejo mrhovinarjem, ki ga takoj požrejo, tako da se nazadnje spremeni v iztrebke. Naše čudovito telo, ki ga umivamo in zanj tako lepo skrbimo, se bo na koncu spremenilo bodisi v iztrebke, pepel ali prah. Finejši elementi (um, razum in ego) ob smrti odnesejo neznatno majhno duhovno dušo v drugo telo, kjer trpi in uživa glede na svoje delovanje. (Pot popolnosti, osmo poglavje)

Astrologija in reinkarnacija

Astronomski izračuni zvezdnih vplivov na živo bitje niso zgolj domneve, temveč resnična dejstva, kot je potrjeno v Šrimad-Bhagavatamu. Tako kot so državljani pod nadzorom državnega vpliva, so tudi vsa živa bitja v vsakem trenutku pod upravo naravnih zakonov. Državne zakone opažamo na grobi ravni, zakonov materialne narave pa na grobi ravni ne moremo izkusiti, ker so subtilni glede na naše grobo razumevanje.

Zakon narave je tako subtilen, da na vsak del našega telesa vpliva posebna zvezda, po manipulaciji teh astronomskih vplivov pa živo bitje dobi delovno telo za izpolnitev svoje zaporne dobe. Človekova usoda je torej določena s konfiguracijo zvezd ob rojstvu, tako da učen astrolog lahko sestavi pravi horoskop. To je velika znanost in samo zato, ker so jo nekateri ljudje zlorabili, še ni neuporabna.

Taka prikladna ureditev astralnih vplivov ni nikoli proizvod človekove volje, temveč je ureditev višje uprave, ki jo vodijo zastopniki Vsevišnjega Gospoda. Ureditev se seveda postavi glede na dobra in slaba dela živih bitij. Zato je tako pomembno, da živo bitje opravlja pobožna dela. Veliko premoženje, dobro izobrazbo in lepo telo si lahko zasluži samo s pobožnimi deli. (Bhag. 1.12.12)

Misli ustvarijo naslednje telo

Dejstvo, da v etru obstajajo subtilne oblike, je dokazala sodobna znanost s televizijskim prenosom, pri katerem se oblike oziroma fotografije po elementu etru prenašajo z enega mesta na drugo. Šrimad-Bhagavatam daje osnovo za veliko znanstveno raziskovalno delo, saj pojasnjuje, kako subtilne oblike nastanejo iz etra, katere so njihove značilnosti, kako delujejo ter kako se iz njih manifestirajo otipljivi elementi: zrak, voda, ogenj in zemlja. Umske oziroma psihične dejavnosti mišljenja, čustvovanja in hotenja so prav tako na ravni etra. Izjava Bhagavad-gite, da je umsko stanje ob smrti osnova za naslednje rojstvo, je potrjena tudi na mnogih mestih v Bhagavatamu. Umsko stanje se ob pravi priložnosti takoj preobrazi v otipljivo obliko. (Bhag. 3.26.34)

Zakaj nekateri ljudje ne morejo sprejeti reinkarnacije

Posmrtno življenje je dejstvo, imamo pa tudi možnost, da se rešimo iz kroga rojstev in smrti ter postanemo nesmrtni. Ampak ker že od zdavnaj sprejemamo telo za telesom, si težko predstavljamo življenje, ki je večno. Življenje v materialnem svetu je tako težavno, da utegnemo pomisliti: »Če obstaja večno življenje, potem mora biti prav tako težavno.« Bolnik, na primer, ki jemlje zelo grenka zdravila in nepokreten leži v postelji, kjer je in opravlja nujo, ima lahko svoje življenje za tako neznosno, da pomisli: »Naredil bom samomor.« Podobno bedno je tudi materialistično življenje, tako da se človek v obupu včasih zateče k filozofijama praznine in impersonalizma, pri čemer poskuša zanikati sam svoj obstoj in iz vsega narediti nič. Ampak postati nič ni možno, niti potrebno. V težavah smo zaradi materialnih okoliščin, ko pa se iz njih izvlečemo, najdemo pravo, večno življenje. (Nauk kraljice Kunti, str.107)

Samo še nekaj let!

Karma so nakopičena materialno motivirana dejanja, ki vodijo k telesni udobnosti oziroma neudobnosti. Imeli smo priložnost videti človeka, ki je na smrtni postelji prosil zdravnika, naj mu omogoči živeti še štiri leta, da bi lahko izpolnil svoje načrte. To pomeni, da je na smrtni postelji mislil na svoje načrte.

Po smrti telesa je načrte nedvomno odnesel s seboj v subtilnem telesu iz uma, razuma in ega. Tako je po milosti Vsevišnjega Gospoda, Nadduše, ki je zmeraj v srcu, dobil novo priložnost. V novem rojstvu nam Nadduša da spomin, da lahko začnemo izpolnjevati načrte, začete v prejšnjem življenju. Živo bitje v vozilu, ki je dar materialne narave, potuje po vsem vesolju in se bojuje za izpolnitev svojih načrtov, na katere ga spomni Nadduša v srcu. (Bhag. 4.29.62)

Sprememba spola brez operacije

Človekovo rojstvo v naslednjem življenju je odvisno od tega, na kaj misli ob smrti. Če je kdo preveč navezan na svojo ženo, je naravno, da ob smrti misli nanjo, zaradi česar v naslednjem življenju dobi žensko telo. Velja pa tudi narobe: če ženska ob smrti misli na svojega moža, je naravno, da v naslednjem življenju dobi moško telo.

Zmeraj moramo pomniti izjavo v Bhagavad-giti, da sta telesi iz grobe in fine materije le obleki; sta kakor srajca in plašč živega bitja. Ženska ali moška identiteta sta le telesni oblačili. (Bhag. 3.31.41)

Sanje in prejšnja življenja

V sanjah včasih vidimo stvari, ki jih nismo nikoli doživeli v sedanjem telesu. Včasih mislimo, da letimo po nebu, čeprav letenja nismo še nikoli doživeli. To pomeni, da smo nekoč v preteklem življenju leteli po nebu, kot polbog ali kot vesoljec. Vtis je shranjen v skladišču uma in nenadoma pride na dan. To je podobno fermentaciji globoko pod vodo, ki se včasih pokaže na površini v obliki mehurčkov.

Včasih v sanjah pridemo na mesto, ki ga v tem življenju nikoli nismo poznali ali videli, kar je dokaz, da smo to doživeli v prejšnjem življenju. Vtis se ohrani v umu in se včasih pojavi bodisi v sanjah bodisi v mislih. Um je torej skladišče raznih misli in izkušenj, ki smo jih doživeli v preteklih življenjih. Tako obstaja nepretrgana veriga iz enega življenja v drugega: iz preteklih življenj v tega, iz tega pa v prihodnja življenja. (Bhag. 4.29.64)

Koma in naslednje življenje

Živo bitje, ki je prezaposleno z materialnim delovanjem, se zelo naveže na materialno telo. Še celo ob smrti misli na sedanje telo in sorodnike, ki so z njim povezani. Na ta način je tako zasidrano v materialnem gledanju na življenje, da se mu še celo ob smrti upira zapustiti sedanje telo. Včasih človek na robu smrti ostane v komi mnogo dni, preden zapusti telo.

Kdo lahko uživa telo ministrskega predsednika ali šefa države, ampak ko dojame, da bo moral sprejeti telo psa ali svinje, noče zapustiti sedanjega telesa. Zato pred smrtjo mnogo dni leži v komi. (Bhag. 4.29.77)

Duhovi in samomor

Duhovi so izgubili fizično telo zaradi hudo grešnih dejanj, kot je na primer samomor. Zadnje sredstvo, h kateremu se zatečejo duhovom podobni ljudje, je samomor, bodisi materialni bodisi duhovni. Kdor naredi materialni samomor, izgubi fizično telo, kdor naredi duhovni samomor, pa izgubi individualno identiteto. (Bhag. 3.14.24)

Menjanje teles: Odsevi maje

Politiki se spet rodijo v svoji državi

Ob smrti vsakogar skrbi, kaj se bo zgodilo z ženo in otroki. Podobno politika skrbi, kaj se bo zgodilo z njegovo državo ali politično stranko. Politik oziroma tako imenovani nacionalist, ki je pretirano navezan na domovino, se bo po končani politični karieri vsekakor rodil v isti deželi.

Naslednje življenje pa je odvisno tudi od človekovih dejanj za časa tega življenja. Včasih politiki delujejo skrajno grešno za lastno čutno zadovoljstvo. Neredko se zgodi, da politik ubije svojega nasprotnika. Politiku je torej lahko dovoljeno roditi se v njegovi tako imenovani domovini, vendar mora kljub temu trpeti za svoje grehe iz prejšnjega življenja. (Bhag. 4.28.21)

Kaj je narobe z ubijanjem živali?

Ahimsa (nenasilje) pomeni, da ne bi smeli ovirati življenjskega napredka katerega koli živega bitja. Ne bi smeli misliti, da duhovna iskra vedno preživi smrt telesa in da zato ni nič narobe, če ubijamo živali za čutno zadovoljstvo. Ljudje danes jedo živali, čeprav imajo na voljo obilico žita, sadja in mleka. Ubijanje živali je nepotrebno ... Tudi živali napredujejo v evoluciji, saj transmigrirajo iz ene kategorije živalskega življenja v drugo. Kdor ubije žival, s tem prekine njeno napredovanje. Žival, ki je v danem telesu preživela določeno število dni in let, a jo predčasno ubijejo, se mora najprej vrniti v to življenjsko obliko, da v njej izpolni preostale dni, in šele potem lahko napreduje v naslednjo življenjsko vrsto. Samo zaradi zadovoljitve jezika torej ne bi smeli prekinjati njihovega napredovanja. (Bg. 16.1-3)

Evolucija: potovanje duše skozi življenjske vrste

Vidimo, da obstaja veliko število življenjskih oblik. Odkod prihajajo vse te različne oblike – psa, mačke, drevesa, plazilca, žuželk in rib? Evolucija je lahko dejstvo, ampak kako pojasniti, da kljub evolviranju vse življenjske vrste obstajajo hkrati?

Življenjske vrste lahko primerjamo z različnimi stanovanji v nekem mestu. Glede na plačilno moč lahko stanujemo v katerem koli od njih, vendar vse vrste stanovanj obstajajo hkrati. Podobno lahko živo bitje glede na svojo karmo zasede eno izmed teh telesnih oblik.

Obenem pa poteka tudi evolucija. Ribam sledi evolucijska stopnja rastlin. Iz rastlinskih oblik lahko živo bitje vstopi v telo žuželke. Telesom žuželk sledijo ptice, naslednja stopnja so štirinožne živali, nazadnje pa duša evolvira v človeško obliko. Kdor se kvalificira, pa lahko napreduje še višje od človeške oblike. Sicer mora znova vstopiti v evolucijski krog. Človeška oblika je torej pomembno razpotje v evolucijskem razvoju živega bitja. (Zavest, manjkajoči člen)