Hrana za življenje
Maja 1993 je bila v okviru Skupnosti za zavest Krišne v Sloveniji registrirana nova humanitarna organizacija Hare Krišna Hrana za življenje.
Začelo se je pred dvajsetimi leti v Mayapurju (Zahodna Bengalija, Indija). Tedaj se je Šrila Prabhupada, ustanovitelj Mednarodnega društva za zavest Krišne, sprehajal po verandi na novo zgrajenega kulturnega centra, medtem ko je tam delal načrte za spiritualno mesto.
Kar naenkrat je z zadnje strani stavbe zaslišal vik in prerivanje. Ko je Šrila Prabhupada pogledal čez ograjo, ga je presunil pogled na dve drobni suhceni dekletci, ki sta se v jami za odpadke borili s potepuškimi psi za nekaj zavrženih ostankov hrane.
Ob pogledu na mršavi deklici je Šrila Prabhupado prevzelo usmiljenje. S solzami v očeh in z glasom, ki je drhtel od ganjenosti, je tedaj naročil svojim učencem:
"Okrog naših hramov v krogu desetih milj nihče ne sme biti lačen."
To je bil začetek programa Hare Krišna Hrana za življenje.
Člani Mednarodnega društva za zavest Krišne sedaj redno delijo brezplačno prasado, hranljivo duhovno hrano, v več kot 400 centrih Gibanja za zavest Krišne po vsem svetu. V 27 letih, odkar je bilo društvo registrirano, so brezplačno podelili eno milijardo krožnikov prasadama!
Tudi v ljubljanskem Centru za zavest Krišne smo samo lani podelili več kot 7000 brezplačnih hranljivih obrokov vegetarijanske hrane.
Vemo pa, da nas večina ljudi, ki so potrebni humanitarne in moralne pomoči, ni obiskala. Zato smo po pregovoru "če gora ne pride k Mohamedu, pride Mohamed h gori" registrirali humanitarno organizacijo "Hare Krišna Hrana za življenje"!
S hrano za življenje smo se namenili obiskati nemočne ljudi na njihovem domu, sirote, domove za ostarele občane, ljudi v zavodih za prizadete, zapornike, bolnike v popravnih in mentalnih zavodih, begunce v zbirnih centrih itd.
Vemo namreč, da razen fizične lakote obstaja še ena, celo hujša lakota. To je lakota po ljubezni, po pristnih medčloveških odnosih, po pozornosti. Vsakdo hoče biti ljubljen, vsakdo si želi vsaj malo pozornosti in prijazne besede. V brezdušnem materializmu današnjega časa pa so te humane človeške lastnosti vedno bolj redke.
Zato skupina prostovoljcev iz "Hare Krišna Hrana za življenje" ob deljenju hrane prireja tudi kulturni program z glasbo, pesmijo in iskrenim toplim pogovorom. Ni treba veliko, da bi bil človek srečen
Pomoč, pa čeprav majhna, se ceni stokratno, če je od srca. V četrtek, 8. julija, se je to potrdilo tudi v Domu za starejše občane v Dravljah v Ljubljani, kjer je potekal kulturni program s pogostitvijo. V prijetni dvorani je kulturno-humanitarno skupino pričakala skupina 80_ih oskrbovank in oskrbovancev, ki so nestrpno pričakovali napovedani program.
Pomirjajoča in radostna glasba je počasi napolnila dvorano. Prijetne melodije so razbile navidezen zid med mlajšimi in starejšimi in zdelo se je, kot da se poznajo že od kdovekdaj. Dobro uro tradicionalne glasbe iz spiritualne Indije so oskrbovanci pospremili z ritmičnim ploskanjem in petjem, vse skupaj pa je potekalo ob toplem pogovoru. Na koncu programa so glasbeniki podelili sladke specialitete iz Krišnove vegetarijanske kuhinje, kar je sprožilo nemajhno navdušenje v avditoriju. Terapevtka Tonka se je z izbranimi besedami zahvalila za trud gostujočih aktivistov:
"Veselilo nas je, da smo se srečali in se bolje spoznali. Uspelo se Vam je približati staremu človeku. Vaš način življenja in razmišljanja je njim blizu, kajti z vami so našli veliko skupnih točk v smislu duhovnega življenja. Veseli so bili tudi izredne pozornosti Vaših kuharic, ki so jim pripravile presenečenje... Hvala Vam. Poletje nam bo zaradi 8. julija popoldan hitreje in lepše minilo."
"Pridite spet" so bile besede, s katerimi so aktiviste humanitarne organizacije pospremili do vrat. In ko so se zvečer vračali domov, jim je v glavi zasijala misel "Kako malo je pravzaprav treba, da bi osrečili druge in da bi bili sami srečni."
Znamenje ljubezni
Življenje v kletki ni prijetno za nobeno živo bitje, kaj šele za človeka. Tako je tudi v begunskih taboriščih po Sloveniji, kjer žive bosenski pregnanci, vsak s svojo žalostno življenjsko zgodbo. Oropani, ponižani, razžaljeni. In odrinjeni. Prihodnost jim žal ne vliva veliko upanja v boljše življenje, ki se zaradi vojne v njihovi domovini zdi vedno bolj oddaljeno. Tako je mnogim preostalo samo še trpko dostojanstvo v nesreči.
V tej nesreči je vsaka pomoč dobrodošla, zlasti še, če pride res od srca. To so lahko izkusili stanovalci begunskega centra v Novih Jaršah v Ljubljani, ko so jih 25. junija obiskali člani humanitarne organizacije "Hare Krišna Hrana za življenje".
Otroci, mamice, očetje in stari ljudje so začutili, da je z njihovim prihodom v ozračju lebdel znak ljubezni in razdajanja. Komunikacija je bila ob petju Hare Krišna mantre ter spremljavi mridange (glinastega bobna), harmonija in ročnih činel hitro vzpostavljena.
Susan, mlada učiteljica, ki je prišla iz Anglije prostovoljno pomagat temu begunskem centru, je bila nad akcijo zelo impresionirana:
"Zame je bilo to pravo presenečenje. Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi se otroci in vsi drugi tako kulturno vedli, zlasti še, ko ste začeli deliti hrano. Vsi so se lepo, brez prerivanja postavili v vrsto in čakali na svojo porcijo hrane. Ni bilo nobene agresije, ki je tukaj sicer v navadi!"
Z dve uri trajajočim programom so bili begunci, katerim je bila vsa ta pozornost namenjena, zelo zadovoljni in so tudi izrazili željo, da bi bilo treba kaj takega še kdaj ponoviti. Tisto, kar je ostalo v njihovih srcih, pa je bila izkušnja pomoči in ljubezni do bližnjega. In gotovo je kdo izmed njih po končanem programu pomislil, da so ljudje načeloma vendarle dobri in da Bog vendarle ni pozabil na nas...
Vse prostovoljne prispevke za humanitarno organizacijo "Hare Krišna Hrana za življenje" lahko nakažete na žiro račun Skupnosti za zavest Krišne v Ljubljani z naznako "za Hrano za življenje". Številka žiro računa je 50100-620-133-05 1010115-1508407.