PRVI JUTRANJI SPREHOD

Posneto 18. aprila 1973 v Cheviot Hills Parku, Los Angeles. Śrīla Prabhupādo spremljajo dr. Thoudam Singh (Svarūpa Dāmodara Gosvāmī), Karandhara dāsa, Brahmānanda Svāmī in drugi učenci.

Življenje na drugih planetih

Śrīla Prabhupāda: Živa bitja so tudi na soncu in mesecu. Kaj o tem menijo znanstveniki?

Dr. Singh: Pravijo, da tam ni življenja.

Śrīla Prabhupāda: To je nesmisel. Tam je življenje.

Dr. Singh: Pravijo, da na mesecu ni življenja, ker ga tam niso našli.

Śrīla Prabhupāda: Kako, da so prepričani v to? Mesečev planet prekriva prah, toda v tem prahu lahko živijo živa bitja. Vsaka atmosfera je primerna za življenje – vsaka atmosfera. Zato Vede pravijo, da so živa bitja sarva-gataḥ, kar pomeni, da »obstajajo v vseh okoliščinah«. Živo bitje ni materialno. Čeprav je v kletki materialnega telesa, ni materialno. Ko pa govorimo o različnih atmosferah, se to nanaša na materialne pogoje.

Karandhara: Trdijo, da atmosfera na mesecu za življenje ni primerna, toda s polno pravico lahko rečejo samo, da ni primerna za življenje, kot ga poznajo.

Śrīla Prabhupāda: Vede pravijo, da živo bitje nima ničesar skupnega z materialnimi stvarmi. Ni ga mogoče sežgati, razrezati, posušiti ali zmočiti. To je opisano v Bhagavad-gīti.

Dr. Singh: Znanstveniki uporabljajo svoje znanje o življenju na našem planetu in so prepričani, da to znanje velja tudi za življenje na drugih planetih.

Śrīla Prabhupāda: Da, v glavnem razmišljajo v svojih lastnih okvirih. Njihovo razmišljanje je omejeno z okoliščinami, v katerih živijo. Temu se pravi »filozofija dr. Žabca«. [Smeh.]

Nekoč je živel žabec, ki je prebival v vodnjaku. Ko ga je prijatelj obvestil o Atlantskem oceanu, ga je žabec vprašal: »Oh, kaj pa je to Atlantski ocean?«

»To je ogromna vodna površina,« odgovori prijatelj.

»Kako velika? Dvakrat večja od tega vodnjaka?«

»Oh, ne – mnogo, mnogo večja,« odvrne prijatelj.

»Koliko večja? Za deset vodnjakov?« Tako je žabec nadaljeval z računanjem. Toda kako bi lahko tako kdaj koli razumel prostranstvo velikega oceana? Naše zmožnosti, izkušnje in spekulativne sposobnosti so vselej omejene. Spekulacije znanstvenikov lahko porodijo samó takšno žabjo filozofijo.

Karandhara: Načelo njihove tako imenovane »znanstvene integritete« je, da govorijo samo o tistem, kar lahko neposredno izkusijo.

Śrīla Prabhupāda: Ti lahko govoriš o tvojih, jaz pa lahko govorim o svojih izkušnjah. Zakaj bi jaz moral sprejeti tvoje izkušnje? Če si ti neumen, zakaj bi moral biti neumen tudi jaz? Če si ti žabec, sem jaz lahko kit. Zakaj bi moral sprejeti tvoj vodnjak za vse na svetu? Ti imaš svojo metodo za pridobivanje znanstvenega védenja, jaz pa imam svojo.

Dr. Singh: Ker na mesečevi površini niso našli vode, so zaključili, da tam ni življenja.

Śrīla Prabhupāda: Znanstveniki niso videli cele mesečeve površine. Recimo, da nekdo pride z drugega planeta, se spusti v Arabsko puščavo in se vrne domov. Ali bi lahko prišel do popolnega zaključka o naravi cele zemlje? Njegovo znanje ne bi bilo popolno.

Karandhara: Znanstveniki imajo napravo, ki zaznava vodo. Pravijo, da je obkrožila mesec, nakar so zaključili, da na mesecu ni vode in zato tudi ne življenja.

Śrīla Prabhupāda: Čeprav je videti, da na mesecu ni vode (tako kot na soncu), pa tam vseeno obstajajo živa bitja. Kako lahko kaktus raste v puščavi, ki je na videz brez vode?

Karandhara: Vodo dobi iz atmosfere.

Śrīla Prabhupāda: Da, v atmosferi so vsi za življenje potrebni elementi: zemlja, voda, ogenj, zrak in eter. V vsaki materialni stvari so vsi ti elementi. V mojem telesu je voda, čeprav je ne vidiš. V mojem telesu tudi ne moreš videti ognja, a je telo vendarle toplo. Od kod ta toplota? Ne vidiš nobenega ognja. Ali vidiš, da v mojem telesu gori ogenj? Od kod potem toplota? Kakšen je odgovor?

Vesolje v atomu

Śrīla Prabhupāda: Vsa materija je kombinacija petih grobosnovnih elementov (zemlje, vode, ognja, zraka in etra) in treh finosnovnih elementov (uma, inteligence in lažnega jaza).

Karandhara: Po vedski znanosti se materialna energija postopoma razvija od lažnega jaza, inteligence in uma do grobosnovnih elementov – etra, zraka, ognja in tako naprej. Tako so iste bazične sestavine prisotne v vsej materiji. Ali to drži?

Śrīla Prabhupāda: Da. Stvarjenje materialnega vesolja je kot veliko banjanovo drevo, ki zraste iz drobcenega semena. Čeprav v semenu ne vidimo drevesa, pa so v njem vse za drevo potrebne sestavine, vključno s potrebno inteligenco. Pravzaprav je vsako telo vzorec celega vesolja. Tvoje telo in moje telo sta dva majhna vesolja. Zato je v najinih telesih vseh osem materialnih elementov, tako kot jih najdemo v celem vesolju. Telo žuželke pa je spet drugo vesolje.

Karandhara: Kaj pa atom?

Śrīla Prabhupāda: Ista formula: vse omenjene sestavine so tudi v atomu. Aṇor aṇīyān mahato mahīyān. (Kaṭha Upaniṣad 1.2.20) To pomeni, da je sleherna stvar, od največje do najmanjše, sestavljena iz istih osnovnih elementov. To pravilo velja za cel materialni svet. Tako kot je v majhni ženski uri ves potrebni mehanizem za njeno brezhibno delovanje, ima tudi mravlja vso potrebno možgansko substanco za tekoče opravljanje svojega dela. Kako je to mogoče? Da bi pravilno odgovorili, moramo natančno proučiti možgansko tkivo mravlje. Tega pa ne moremo storiti. In obstajajo nešteti insekti, ki so še manjši od mravlje. Zato mora izza tako preciznega dela obstajati neka mehanična ureditev, ki pa je znanstveniki ne morejo odkriti.

Mravlja, ki živi sto let

Śrīla Prabhupāda: Vsa živa bitja imajo potrebno inteligenco za štiri osnovne aktivnosti: prehranjevanje, spanje, spolno občevanje in branjenje. Ta štiri načela so celo v atomu. Edino, kar človeka loči od drugih, je posebna inteligenca za razumevanje Boga. V tem je razlika.

āhāra-nidrā-bhaya-maithunaṁ ca
sāmānyam etat paśubhir narāṇām
dharmo hi teṣām adhiko viśeṣo
dharmeṇa hīnāḥ paśubhiḥ samānāḥ

[»Aktivnosti jedenja, spanja, razmnoževanja in branjenja so skupne tako ljudem kot živalim. Tisto, kar človeka loči od živali, je njegova sposobnost, da prakticira duhovno življenje. Ljudje brez duhovnega življenja so zato na ravni živali.« (Hitopadeśa)] Jedenje, spanje, spolno občevanje in branjenje bomo našli povsod. Ali ste videli, kako rastejo drevesa? Kjer je grča, lubje ne gre po tej poti, ampak po tej poti. [Z roko pokaže, da drevesno lubje ne raste preko grče, temveč okoli nje.] Drevo ima inteligenco: »Če grem po tej poti, bom naletel na oviro, zato bom ubral drugo pot.« Toda kje so drevesu oči? Kako lahko vidi? Drevo ima inteligenco. Ta inteligenca morda ni tako dobra, kot je tvoja, toda je inteligenca. To je tako, kot pri otroku. Otrok ima inteligenco, čeprav ni tako razvita, kot je inteligenca njegovega očeta. Ko bo otrok dobil telo, kot je očetovo, pa se bo njegova inteligenca popolnoma razvila in izrazila.

Dr. Singh: Inteligenca je tedaj relativna.

Śrīla Prabhupāda: Da. Vse je relativno. Ti imaš svoje telo, svojo življenjsko dobo in svojo inteligenco, mravlja pa ima svojo. Tako človek kot mravlja živita sto let, toda življenjska doba stotih let je relativna glede na telo. Tudi Brahmā, bitje z najdaljšo življenjsko dobo v vesolju, živi sto let. Nam se zdi, da je življenjska doba mravlje samo nekaj dni. Tudi na drugih planetih, katerih atmosfera se razlikuje od zemljine, obstajajo življenjske oblike, ki so prilagojene tamkajšnjim pogojem. Znanstveniki pa o vsaki stvari sodijo na podlagi relativnih pogojev zemeljskega planeta. To je nesmisel. Čemu to počno? Če se cela vesoljna pojavnost ravna po zakonu relativnosti, kako lahko znanstvenik trdi, da pogoji našega planeta veljajo tudi za življenje na drugih planetih?

Vede učijo, da moramo znanje vedno upoštevati z ozirom na deśa-kāla-pātro. Deśa so »okoliščine«, kāla pomeni »čas«, pātra pa »predmet«. Vsako stvar moramo razumeti z upoštevanjem teh treh elementov. Riba v vodi živi zelo udobno, mi pa drgetamo na morski obali, ker se naša deśa-kāla-pātra razlikuje od ribine deśa-kāla-pātre. Toda če mislimo, da bodo galebi prav tako drgetali v vodi, je to neumno, ker je njihova deśa-kāla-pātra spet drugačna. V materialni vesoljni pojavnosti je 8.400.000 življenjskih vrst in vsaka vrsta je drugače prilagojena okolju. Tudi na tem planetu ne moreš oditi udobno živet na Aljasko, čeprav je Aljaska v Ameriki. Živa bitja, ki uživajo življenje na Aljaski, pa ne pridejo sem.

Karandhara: Relativnost se tedaj temelji na naši individualni situaciji.

Śrīla Prabhupāda: Da. Zato pravimo, da je tisto, kar je nekomu hrana, drugemu strup.

Bog po naši meri

Brahmānanda: Ker znanstveniki ne morejo preživeti na mesecu, mislijo, da nihče drug ne more.

Dr. Singh: Problem tega sveta je, da domala vsi razmišljajo zgolj v okviru svojega lastnega položaja – to pa je nesmiselno.

učenec: Kdor ni nikoli odšel iz rodne vasi, misli, da je njegova vas cel svet.

Śrīla Prabhupāda: Da. Žabec vse vidi relativno, v odnosu na svoj vodnjak. Nima moči, da bi razmišljal drugače. Ocean je velik, toda on sklepa o velikosti oceana tako, da ga primerja s svojo velikostjo. Bog je velik, mi pa presojamo Boga v primerjavi z relativno velikostjo nas samih. Obstajajo žuželke, ki se ponoči rodijo, odrastejo, rodijo potomstvo in umrejo – vse pred zoro. Nikoli ne vidijo jutra. Če bi te žuželke sklenile, da jutro ne obstaja, bi to bilo neumno. Če pa mi preberemo v śāstrah, da Brahmino življenje traja na milijone naših let, tudi ne verjamemo in pravimo: »Kako je to mogoče?« Toda Bhagavad-gītā pravi:

sahasra-yuga-paryantam
ahar yad brahmaṇo viduḥ

»Štiri milijarde in tristo milijonov zemeljskih let odgovarja Brahminim dvanajstim uram.« (Bg. 8.17) Te informacije ni mogel sprejeti niti vodilni indijski politik, ki je veljal za velikega poznavalca Gīte. Dejal je, da je to umska spekulacija. Kakšen podlež! Pa vendar ga imajo za pomembnega učenjaka. V tem je težava: podli in omejeni ljudje se izdajajo za učenjake, znanstvenike in filozofe ter tako zavajajo cel svet.