ENAJSTI JUTRANJI SPREHOD

Posneto 15. maja 1973 v Cheviot Hills Parku, Los Angeles. Śrīla Prabhupādo spremljajo dr. Singh, Karandhara dāsa in drugi učenci.

Zaznavanje duhovne duše

Dr. Singh: Znanstveniki navkljub vsemu prizadevanju ne morejo videti duhovne duše. Pravijo, da je njen obstoj zelo vprašljiv.

Śrīla Prabhupāda: Kako bi jo lahko videli? Za naše oko je premajhna. Kdo ima takšno sposobnost gledanja?

Dr. Singh: Pa vendar jo želijo na nek način zaznati.

Śrīla Prabhupāda: Lahko jo zaznajo po njenih simptomih. Če nekomu daš injekcijo s samo tisočinko grama smrtonosnega strupa, bo pri priči umrl. Čeprav ne vidimo strupa in njegovega delovanja, strup vseeno deluje. Zakaj znanstveniki nočejo duše opazovati po njenem delovanju? V takih primerih moramo sklepati po učinku. Vede pravijo, da zaradi prisotnosti atomsko majhnega delca oziroma duše célo telo lepo funkcionira. Če se uščipnem, to takoj začutim, ker se moja zavest širi po vsej površini kože. Kakor hitro pa duša odide iz telesa – do česar pride ob smrti telesa – lahko to isto kožo režete in sekljate, pa ne bo nihče protestiral. Kako da je tako preprosto stvar tako težko razumeti?

Učenec: Tako utegnemo zaznati dušo, toda kako lahko zaznamo Boga?

Śrīla Prabhupāda: Najprej moramo razumeti dušo. Duša je vzorec Boga. Ko razumeš vzorec, lahko razumeš tudi celoto.

Sodobna znanost: v pomoč ali škodo?

Učenec: V teku so eksperimenti, s katerimi znanstveniki poskušajo ustvariti življenje.

Śrīla Prabhupāda: »V teku«! »Poskušajo«! Takšnih izgovorov ne upoštevamo. S tem se ne moremo strinjati. Berač pravi: »Poskušam postati milijonar.« Mi pravimo: »Ko boš postal milijonar, potem govori. Sedaj si klatež brez prebite pare.« Znanstveniki pravijo, da poskušajo, toda če te vprašam: »Kaj si?« potem ne moreš reči: »Poskušam postati …« Vprašal sem te, kaj si sedaj! »Poskušamo« ni pravilen odgovor, še manj pa znanstvena trditev.

Učenec: Znanstveniki doslej še niso uspeli ustvariti življenja, vendar pa zatrjujejo, da je to samo še vprašanje časa.

Śrīla Prabhupāda: To lahko reče vsak lopov. Če rečeš: »V prihodnosti bom naredil nekaj izrednega,« zakaj bi ti zaupal ali verjel?

Karandhara: Znanstveniki bodo rekli, da so toliko uspehov že imeli v preteklosti in da bodo še več dosegli v prihodnosti.

Śrīla Prabhupāda: V preteklosti je bila smrt in ljudje še vedno umirajo. Kaj so znanstveniki dosegli?

Učenec: Pripomogli so k hitrejši smrti.

Śrīla Prabhupāda: Znanstveniki so pomagali skrajšati življenjsko dobo! Prej so ljudje živeli sto let, sedaj pa redkokdo živi dlje kot šestdeset ali sedemdeset let. In znanstveniki so odkrili atomsko energijo – sedaj lahko ubijejo na milijone ljudi. Pomagali so samo v umiranju. Niso pomagali v življenju, a vseeno naduto izjavljajo, da ga bodo ustvarili.

Dr. Singh: Toda sedaj imamo letala in …

Śrīla Prabhupāda: Znanstveniki ne morejo preprečiti smrti, ne morejo preprečiti rojstva, ne morejo preprečiti bolezni in ne morejo preprečiti starosti. Kaj so torej dosegli? V prejšnjih časih so ljudje ostarevali in danes še vedno ostarevajo. V prejšnjih časih so ljudje zbolevali in danes še vedno zbolevajo. Danes je več zdravil – in več bolezni. Kaj so torej dosegli? Znanstveniki niso pomagali izboljšati stanja v svetu. V čem je tedaj njihov prispevek?

Religija, ki je brezbožnost

Śrīla Prabhupāda: Kako dolgo lahko znanost vara ljudi? Sto let, dvesto let? Ne more jih večno varati.

Učenec: Ljudi že od nekdaj varajo, zato znanstveniki mogoče mislijo, da jih lahko varajo do večnosti.

Śrīla Prabhupāda: Ne od nekdaj! Znanost vara ljudi šele zadnjih dvesto ali tristo let, ne več. Šele zadnjih dvesto let pridigajo, da življenje izvira iz materije – ne na tisoče let. In varanja bo konec v naslednjih petdesetih letih.

Karandhara: Da, v zadnjem času se širi tako imenovano antiintelektualistično gibanje. Ljudje se obračajo od znanosti in sodobnega napredka.

Śrīla Prabhupāda: Kaj sploh je ta znanost? To ni znanost – to je nevednost! Nevednost je danes znanost, brezbožnost pa religija. Toda to varanje ne more več dolgo trajati, ker ljudje postajajo inteligentni.

Učenec: V Newsweeku, eni od največjih revij v Združenih državah, je izšel članek o degradaciji krščanstva. Ob članku je bila tudi karikatura hudiča, ki povzroča potrese. Južno Ameriko je pred kratkim prizadel zelo močan potres, ki je zahteval več tisoč žrtev. Karikatura je to pripisala hudiču, poleg njega pa je prikazala Richarda Nixona, ki – preoblečen v Kristusovega privrženca – bombardira Jugovzhodno Azijo. Na karikaturi se hudič obrne proti Richardu Nixonu in reče: »Vražje težko je držati korak s kristjani.«

Śrīla Prabhupāda: [Se smeje.] Da, ljudje bodo delali takšne opazke. Ljudje so vedno bolj napredni. Kako dolgo jih tako imenovana znanost in tako imenovana religija še lahko varata? Gospod Nixon se izdaja za zelo pobožnega in velikega patriota, toda če ljubi svoje deželane, zakaj ne ljubi tudi krav v svoji deželi? Krave so tudi rojene v isti deželi in imajo enako pravico do življenja. Zakaj jih ubijajo? »Ne ubijaj!« Pa vendar ubijajo živali. To je nepopolno. Kṛṣṇa pa ljubi vsa živa bitja. Kṛṣṇa objema tako krave kot Rādhārāṇī. To je popolnost. Kṛṣṇa se celo pogovarja s pticami. Nekega dne se je na obali reke Yamune Kṛṣṇa pogovarjal s ptico, ker pozna tudi jezik ptic. To je videla neka starka, ki se ni mogla načuditi: »Oh, Kṛṣṇa se pogovarja s ptico!«

Učenec: Hočeš reči, da se je dejansko pogovarjal tako, kot se pogovarjajo ptice?

Śrīla Prabhupāda: Da. Ena od Kṛṣṇovih lastnosti, ki so opisane v Vedah, je tudi ta, da govori vse jezike.

Iluzija napredka

Učenec: Sedaj se sprehajamo in uživamo na svežem zraku. Čisti bhakta lahko tako uživa v materialni energiji, ker ve, da je to Kṛṣṇova energija. Kaj pa mi, ki smo šele začetniki – ali lahko tudi mi uživamo v sprehodu in …

Śrīla Prabhupāda: Za tistega, ki ni zavesten Kṛṣṇe, ni govora o uživanju. On samo trpi. Toda čeprav samo trpi, misli, da je to trpljenje uživanje. To je māyā, iluzija. V Ameriki ljudje garajo dan in noč, a vseeno mislijo: »Jaz uživam.« To je māyā. Pogojena duša ne more ničesar uživati; čeprav misli, da uživa, v resnici samo trpi.

Zato Śrīmad-Bhāgavatam pogojeno dušo primerja s kamelo. Kamela zelo rada jé trnove vejice, ki ranijo njen jezik. Medtem ko jih jé, se iz njenega jezika pocedi kri, ki se pomeša s trnovimi vejicami. Tako dobijo malo okusa in kamela si misli: »Oh, te vejice so zelo okusne.« Materialisti so kot ta kamela, ker prostovoljno izgubljajo lastno kri. Ko uživajo v seksu, izločajo seme, toda za vsako kapljico semena je potrebno – koliko krvi?

Dr. Singh: Štirideset kapljic.

Śrīla Prabhupāda: Samo poglejte! To pomeni, da človek izgublja lastno kri. Čeprav je vse šibkejši in šibkejši, si misli: »Jaz uživam.« Če porabi preveč krvi, bo zbolel za tuberkulozo. Seks je zanj smrt, a vseeno misli: »Jaz uživam.« To je māyā.

Māyā pomeni »to, kar ni«. Mā pomeni »ne«, yā pa pomeni »to«. Māyā torej pomeni »ne to«. To je definicija māye, iluzije. Znanstveniki so v māyi, ker mislijo, da stvari spreminjajo na boljše in da postajajo srečni. Vendar pa bo ta svet skupaj z vsem, kar je v njem, nazadnje uničen, ker je ta svet māyā; ni tisto, za kar ga imamo. V Śrīmad-Bhāgavatamu je opisano, da materialisti mislijo, da zmagujejo, a so v resnici poraženi. Tako dolgo, dokler se človek ne vpraša: »Kdo sem jaz?« bo doživljal samo poraz za porazom.