Prevajalec

Njegova svetost Jayapataka Swami se je rodil v Milwaukeeju, v državi Wisconsin v Severni Ameriki, in sicer na dan Ekadaṣija po Ramanavamiju. Njegov oče se je šolal za duhovnika, a je med drugo svetovno vojno študij opustil. Jayapataka Swami je bil rojen v premožni sredini, saj je bil njegov ded po materi ustanovni predsednik multimilijonske tovarne barv.

V otroštvu je pokazal izjemno inteligentnost ter veliko zanimanje za filozofijo in duhovnost. Ko je bil star enajst let, se je pozdravil od kožne bolezni (na predlog svojega deda) s klicanjem svetega imena Boga.

Ko je kot najboljši v razredu maturiral na ugledni St. John’s Academy, se je vpisal na Brown University, kjer so mu dodelili polno štipendijo. Še kot novega študenta pa ga je govor gostujočega predavatelja o življenju Buddhe tako presunil, da je izgubil vse zanimanje za študij in začel iskati duhovnega učitelja. Ko na zahodu ni mogel najti verodostojnega učitelja, je prišel do zaključka, da bo moral oditi poiskat svojega učitelja v Indijo.

Ko se je pripravljal za odhod v Indijo, je srečal učence njegove božanske milosti A. C. Bhaktivedante Swamija Prabhupāde in se jim pridružil na dan Ratha-yatre v San Franciscu. Takoj potem se je preselil v tempelj v Montrealu, kjer je srečal Śrīla Prabhupādo. V tem času se je redno zaposlil, da bi zbral močno potreben denar za tempelj v času stiske.

Takrat ga je njegova božanska milost A. C. Bhaktivedanta Swami Prabhupāda, ustanovitelj-ačarja ISKCON-a, iniciral in mu dal duhovno ime Jayapataka dāsa Brahmacari. Poleg osebnega služenja Śrīla Prabhupādi je nekaj časa služil kot pujari, kasneje pa kot predsednik montrealskega templja. Po Śrīla Prabhupādovem naročilu je pomagal ustanoviti templja v Torontu in Chicagu.

Śrīla Prabhupāda je leta 1970 poslal Jayapatako dāso v Indijo, da bi tam pripravil vse potrebno za njegov povratek v Indijo, kjer je nameraval postaviti mednarodna centra v Māyāpurju, rojstnem mestu Gospoda Caitanye, in Vṛndāvani, mestu otroških zabav Gospoda Kṛṣṇe. Jayapataka dāsa se je tako pridružil edinemu takratnemu članu ISKCON-a v Indiji, Acyutanandi dāsi, s katerim sta v Śrīla Prabhupādovem imenu opravila pionirsko delo ISKCON-a v Indiji. Skupaj sta prirejala kīrtano, pridobivala dosmrtne podporne člane, predavala ter vodila javne in zasebne programe v Kalkuti.

Nato je v Indijo prišel Śrīla Prabhupāda in v Bombayu formalno registriral Mednarodno skupnost za zavest Krišne. Na dan Rādhāstamija leta 1970 je Śrīla Prabhupāda Jayapatako dāsa iniciral v sannyāso ali red odpovedi in mu dal ime Jayapataka Swami Maharaja. Imenovan je bil za predsednika ISKCON-ovega templja v Kalkuti, kjer je pomagal organizirati dva ogromna programa, na katerih se je vsak večer zbralo preko 30000 ljudi, ki so prišli poslušat Śrīla Prabhupādovo predavanje.

Leta 1971 je ISKCON pridobil zemljo v Śrīdhami Māyāpurju, na kateri naj bi zgradili ISKCON-ov mednarodni center za širjenje zavesti Krišne. Śrīla Prabhupāda je Jayapataki Swamiju naročil, naj razvijanje projekta Śrī Māyāpur postane njegovo življenjsko delo, rekoč: »Jayapataka Swami, dal sem ti Božje kraljestvo, sedaj pa ga razvijaj.« Ko so v obdobju zgodnjega razvoja Śrī Māyāpur Candrodaya Mandirja v tempelj prinesli predsedujoči Božanstvi Śrī Śrī Rādho-Mādhavo, Ju je Jayapataka Swami prepoznal iz svojih sanj izpred več let, ko je še pridigal na zahodu.

Od takrat naprej Jayapataka Swami neutrudno deluje, da bi razširil gibanje za zavest Krišne v Indiji in po vsem svetu. Že veliko let oznanja zavest Krišne po indijskih vaseh, kjer se je naučil indijskih jezikov in kulture. Po vojni v Bangladešu je v Indiji organiziral program »Hare Krišna Hrana za življenje« za nahranitev beguncev in lačnih ljudi. Ta program poteka že dve desetletji in s povprečno štirimi milijoni obrokov hranljive hrane na leto nahrani vse lačne.

Jayapataka Swami je bil imenovan za člana GBC-ja (najvišje upravno telo ISKCON-a) in za poverjenika BBT-ja (Bhaktivedanta Book Trusta). Je tudi duhovni učitelj, ki inicira, in ima mnogo učencev po vsem svetu.

Jayapataka Swami je dobro poznan in priljubljen med vaškimi ljudmi v Indiji. V času hudih poplav leta 1978 in še večkrat pozneje je na naraslih vodah v neprimernih čolnih tvegal življenje, da bi pripeljal nujno potrebno hrano do vaščanov v stiski. To in še druga nesebična dela za Indijce so bila povod, da so mnogi pomembni Indijci kot tudi desettisoči vaščanov podpisali peticijo indijski vladi, naj Jayapataki Swamiju odobri indijsko državljanstvo.

Jayapataka Swami še naprej potuje in oznanja zavest Kṛṣṇe po vsem svetu ter navdihuje mnoge ljudi k petju Hare Kṛṣṇa maha-mantre. Poskrbel je za izdajanje Śrīla Prabhupādovih knjig v mnogih indijskih jezikih. Bil je tudi pobudnik številnih festivalov Ratha-yatre v mnogih mestih. Najpomebnejša je Ratha-yatra v Kalkuti, ki je postala ena največjih vsakoletnih festivalov na svetu. Slovesno je odprl tudi ISKCON-ovo 6000 km dolgo pada-yatro v počastitev petstoletnice dneva pojavitve Gospoda Caitanye. Prav tako je začel prevajati v angleščino več pomembnih vajšnavskih del, med katerimi je tudi Le kakšen vaiṣṇava si ti?, prevod in komentar bengalske pesmi Vaiṣṇava Ke? Śrīla Bhaktisiddhānte Sarasvatīja Ṭhākure.