ZGODNJE ANEKDOTE

Večina Čejtanjevih življenjepiscev-sodobnikov omenja nekatere anekdote, ki so preprosti zapisi njegovih zgodnjih čudežev. Kot dojenček je v materinem naročju večkrat neutolažljivo jokal in je prenehal šele, ko so sosede in njegova mati začele vzklikati Haribol. Zato so vsi ljudje v hiši nenehno govorili Haribol, kar je napovedovalo junakovo bodoče poslanstvo.

Ko mu je mati nekoč dala slaščice, je namesto hrane začel jesti zemljo. Ko ga je mati vprašala, zakaj to počne, je odvrnil, da so slaščice v resnici le preobražena zemlja in da lahko zato jé tudi zemljo. Mati, ki je bila soproga pandita, je pojasnila, da je vsaka stvar v določenem stanju prilagojena določenemu namenu. Zemljo v obliki vrča lahko uporabimo kot posodo za vodo, v obliki opeke pa je ne moremo uporabiti na ta način. Zemljo v obliki slaščic lahko torej uporabljamo kot hrano, zemljo v njenih drugih oblikah pa ne. Tako je fanta prepričala; priznal je, da je bil nespameten, ker je jedel zemljo, in obljubil, da tega ne bo več počel.

V Čejtanjevi hiši so nekoč gostili brahmana, ki je bil na romanju. Ko je ta skuhal hrano in jo začel z molitvami darovati Krišni, je fant prišel tja in pojedel skuhani riž. Brahman, osupel nad dečkovim dejanjem, je na prošnjo Džaganatha Mišre hrano pripravil še enkrat. A ko je daroval skuhani riž, misleč na Krišno, ga je deček zopet pojedel. Brahmana so pregovorili, da skuha še tretjič. Tokrat so vsi stanovalci v hiši pozaspali, nakar se je fant popotniku razkril kot sam Krišna in ga blagoslovil. Brahmana je tedaj preplavil duhovni zanos, saj se je pred njim pojavil predmet njegovega čaščenja.

Nekoč sta dečka dva tatova na skrivaj odnesla z domačega praga, da bi izmaknila njegov nakit. Na poti sta mu v zameno ponudila slaščice, takrat pa je otrok uporabil svojo iluzorno energijo in tatova zapeljal nazaj proti svoji hiši. V strahu, da ju ne bi razkrinkali, sta tatova fanta pri priči izpustila in pobegnila.

Naslednje omenjeno fantovo čudežno delo je, ko je od Hiranje in Džagadiše zahteval in tudi dobil vse žrtvene darove, ki sta jih zbrala za čaščenje Krišne na dan Ekadaši. Ko je bil star samo štiri leta, je sédel na odvržene kuhinjske lonce, ki jih je njegova mati imela za nesvete in onečiščene. Materi je pojasnil, da ne more biti govora o svetosti ali nesvetosti glinenih loncev, odvrženih po kuhanju. Te anekdote opisujejo njegovo nežno dobo do petega leta.