3. poglavje – ZNANJE O KRIŠNOVIH ENERGIJAH
Na tem mestu je potrebno poudariti da je deveto poglavje Bhagavad-Gite posebej namenjeno za tiste, ki so že sprejeli Śrī Kṛṣṇo za Vrhovno Božansko Osebnost. Z drugimi besedami, namenjeno je Njegovim bhaktam. Za nekoga, ki ne sprejema Śrī Kṛṣṇe kot Vrhovnega, se bo deveto poglavje zdelo nekaj povsem drugega, kar v resnici je. Kot je navedeno v začetku, je tema devetega poglavja najbolj zaupna snov v celotni Bhagavad-Giti. Kdor ne sprejema Krišne kot Vrhovne Božanske Osebnosti, bo mislil, da je poglavje zgolj pretiravanje. To še posebej velja za verze, ki govorijo o Krišnovem odnosu z Njegovim stvarstvom.
mayā tatam idaṁ sarvaṁ
jagad avyakta-mūrtinā
mat-sthāni sarva-bhūtāni
na cāhaṁ teṣv avasthitaḥ
»V Svoji nepojavni obliki prežemam celo vesolje. Vsa bitja so v Meni, Jaz pa nisem v njih.« (Bg. 9.4)
Svet, ki ga vidimo, je prav tako Krišnova energija, Njegova māyā. Tukaj maya pomeni »od Mene«, kot bi nekdo rekel: »to je moje delo«. »Od Mene« ne pomeni, da je opravil svoje delo, končal in se umaknil. Če zasnujem veliko podjetje in rečem: »To podjetje sem začel jaz«, se v nobenem primeru ne sme zaključiti, da sem izgubljen ali da nisem prisoten. Čeprav se proizvajalec obrača na proizvode kot da so »proizvedeni z moje strani«, to še ne pomeni, da jih je osebno ustvaril, ampak da so bili proizvodi narejeni z njegovo energijo. Podobno, ko pravi Krišna: » Karkoli vidiš v svetu, sem ustvaril Jaz«, ne smemo predpostavljati, da On ne obstaja več.
Videti Boga vsepovsod ni težko, kajti On je prisoten povsod. Tako kot delavci tovarne Ford vidijo gospoda Forda v vsakem kotu, tako tisti, ki so podkovani v zavesti Krišne, lahko vidijo Njega v vsakem atomu stvarjenja. Vse počiva v Krišni (mat-sthāni sarva bhūtāni), a Krišna ni v vseh (na cāhaṁ teṣv avasthitaḥ). Krišna in Njegova energija se ne razlikujeta, a vendar energija ni Krišna. Sonce in sončna svetloba se ne razlikujeta, a sončna svetloba ni Sonce. Sončna svetloba lahko vstopi skozi okno v našo sobo, a ne moremo reči, da je sonce v naši sobi.
Viṣṇu Purāṇa trdi: parasya brāhmaṇaḥ śaktiḥ: parasya pomeni vrhovno, brāhmaṇaḥ pomeni Absolutna Resnica in śaktiḥ pomeni energija. Energija Vrhovnega Absoluta je vse, a v tej energiji ne najdemo Krišne.
Obstajata dve vrsti energije – materialna in duhovna. Jīve ali individualne duše pripadajo višji energiji Krišne, a ker so nagnjene k privlačnosti materialne energije, se imenujejo marginalna energija. V resnici pa obstajata le dve energiji. Vsi planetni sistemi in vsi univerzumi počivajo na energijah Krišne. Tako kot vsi planeti v sončnem sistemu počivajo v sončni svetlobi, tako vse znotraj stvarjenja počiva v siju Krišne. Vsi ti potenciali Gospoda dajejo užitek bhakti, a kdor zavida Krišni, te potenciale zavrača. Tistemu, ki ni bhakta, se zdijo trditve Krišne zgolj tvezenje, tisti, ki je bhakta pa si misli: »O, moj Gospod je tako mogočen«, in postane napolnjen z ljubeznijo in oboževanjem. Abhakte mislijo, da ko Krišna pravi: »Jaz sem Bog«, lahko oni in vsi ostali rečejo isto. A če jih prosimo, naj pokažejo svojo kozmično obliko, tega ne zmorejo. Obstaja razlika med psevdo bogom in pravim Bogom. Krišnovih zabav ni mogoče imitirati. Krišna je poročil preko 16.000 žena in jih prijazno varoval v 16.000 palačah, navaden človek pa ne more varovati niti ene žene. Krišna ni le izgovoril toliko čudovitih stvari, temveč je tudi deloval čudovito. Ne bi smeli verjeti le nekaterim stvarem, ki jih izreče Krišna in le nekaterim dejanjem, ki jih naredi, druge izrečene ali storjene stvari pa zavračati, če je prisotna vera, mora biti popolna.
V zvezi s tem obstaja zgodba Narade Munija, ki ga je brahmana nekoč vprašal: »O, obiskat greš Gospoda? Bi ga prosim vprašal, kdaj bom jaz dobil svojo odrešitev?«
»Prav«, pravi Narada. »Vprašal Ga bom.«
Ko Narada nadaljuje pot, sreča čevljarja, ki sedi pod drevesom in krpa čevlje in podobno vpraša Narado: »O, greš na obisk k Bogu? Ali lahko prosim izveš od Njega, kdaj pride moja odrešitev?«
Ko je Narada Muni odšel na planete Vaikunthe, je izpolnil njuno željo in vprašal Narayano (Boga) glede odrešitve brahmana in čevljarja in Narayana je odgovoril: » Ko zapusti telo, bo čevljar prišel k Meni.«
»Kaj pa brahmana?«, vpraša Narada.
»Ostati bo moral tam, kjer je, še številna rojstva. Ne vem, kdaj pride.«
Narada Muni je bil začuden in končno je rekel: »Ne razumem skrivnosti vsega tega.«
»To boš še razumel.« pravi Narayana. »Ko te bosta vprašala, kaj počnem v Svojem prebivališču, jima reci, da vdevam slona v šivankino uho.«
Ko se je Narada vrnil na zemljo in pristopil k brahmani, je brahmana rekel: »O, obiskal si Gospoda. Kaj je počel?«
»Vdeval je slona skozi šivankino uho.«, je odgovoril Narada.
»Ne verjamem takšnim nesmislom.«, odgovori brahmana. Narada je nemudoma uvidel, da človek nima vere in da je bil le bralec knjig.
Nato Narada odide do čevljarja, ki ga vpraša: »O, obiskal si Gospoda. Povej mi, kaj je počel?«
»Vdeval je slona skozi šivankino uho.«, je odgovoril Narada.
Čevljar prične jokati: »O, moj Gospod je tako čudovit. Zmore narediti vse.«
»Ali res verjameš, da lahko Gospod potisne slona skozi šivankino uho?«, vpraša Narada.
»Zakaj ne?«, pravi čevljar. »Seveda verjamem.«
»Kako to?«
»Vidiš, da sedim pod tem bananovcem?«, odgovori čevljar, »in vidiš, da vsak dan padajo sadeži z drevesa in v vsakem semenu je prav tak bananovec. Če je znotraj majhnega semena veliko drevo kot je to, potem ni težko sprejeti, da lahko Gospod potisne slona skozi šivankino uho.«
Čeprav znanstveniki mislijo, da so planeti po naravi vsebovani v vesolju, je za to naravo Vsevišnji Gospod. Narava deluje pod Njegovim vodstvom. Kot trdi Šri Krišna:
mayādhyakṣeṇa prakṛtiḥ
sūyate sa-carācaram
hetunānena kaunteya
jagad viparivartate
»Materialna narava, ki je ena od Mojih energij, deluje pod Mojim nadzorom, o Kuntin sin, ter ustvarja vsa premična in nepremična bitja. Po njenih zakonih je vesolje znova in znova ustvarjeno in uničeno.« (Bg. 9.10)
Mayādhyakṣena pomeni »pod Mojim nadzorom.« Materialna narava ne more delovati tako čudovito, če za tem ni Gospodove roke. Ne moremo podati nobenega primera, da materialne stvari delujejo avtomatično. Materija je nedejavna in brez duhovnega dotika ni sposobna delovati. Materija ne more delovati neodvisno ali avtomatično. Stroji so lahko čudovito konstruirani, vendar če se jih ne dotakne človek, ne morejo delovati. In kaj je ta človek? Je duhovna iskra. Brez duhovnega dotika se nič ne more premakniti; zatorej vse počiva na Krišnovi neosebni energiji. Krišnova energija je neosebna, a On je oseba. Pogosto slišimo da nekatere osebe izvajajo čudovita dejanja, vendar kljub njihovim energičnim dosežkom, še vedno ostajajo osebe. Če je to mogoče za človeška bitja, zakaj ni mogoče za Vrhovnega Gospoda? Vsi smo osebe, a vsi smo odvisni od Krišne, Vrhovne Osebe.
Pogosto smo videli slike Atlasa, močnega moža, ki nosi velik planet na svojih ramenih in se trudi, da ga obdrži. Lahko mislimo, da se Krišna trudi kot Atlas pod težo vesolja, ker ga podpira, a temu ni tako.
na ca mat-sthāni bhūtāni
paśya me yogam aiśvaram
bhūta-bhṛn na ca bhūta-stho
mamātmā bhūta-bhāvanaḥ
»Pa vendar vse ustvarjeno ne počiva v Meni. Le poglej Mojo mistično moč! Čeprav sem vzdrževalec vseh živih bitij in čeprav sem vsepovsod, nisem del vesolja, kajti Jaz sem izvor stvarstva.« (Bg. 9.5)
Čeprav vsa bitja v vesolju počivajo v Krišnovi energiji, pa vseeno niso v Njem. Krišna vzdržuje vsa živa bitja in Njegova energija je vseprežemajoča, vendar je On drugje. To je Krišnova nepojmljiva mistična moč. Je vsepovsod, pa vendar ni v nič vpleten. Lahko zaznamo Njegovo energijo, a Ga ne moremo videti, kajti On ni viden z materialnimi očmi. Kakorkoli, ko razvijemo svoje duhovne kvalitete, posvetimo svoja čutila, tako da Ga lahko vidimo tudi znotraj te energije. Elektrika, na primer, je vsepovsod, a elektrikar jo je sposoben izkoristiti. Podobno je energija Vrhovnega Gospoda povsod, in ko postanemo transcendentalno naravnani, lahko vidimo Boga iz oči v oči vsepovsod. Ta poduhovljenost čutov je mogoča skozi predano služenje in z ljubeznijo do Boga. Gospod je vseprežemajoč, po vsem vesolju in je znotraj duše, srca, vode, zraka – povsod. Torej, če naredimo podobo Boga iz česarkoli – gline, kamna, lesa, česarkoli – ne smemo misliti, da je le lutka. Tudi to je Bog. Če imamo zadosti predanosti, bo tudi podoba govorila z nami. Bog je povsod neosebno (mayā tatam idaṁ sarvam), toda če naredimo iz česarkoli Njegovo osebno obliko ali če ustvarimo podobo Boga znotraj sebe, bo prisoten osebno, za nas. V šastrah je priporočenih osem vrst podob in vsako vrsto podobe lahko častimo, kajti Bog je povsod. Nekdo bi lahko ugovarjal in vprašal: »Zakaj bi morali Boga častiti v podobah in ne v Njegovi originalni duhovni obliki?« Odgovor je, da Boga ne moremo takoj videti v Njegovi duhovni obliki.
Z našimi materialnimi očmi lahko vidimo le kamen, zemljo, les – nekaj otipljivega. Zatorej Krišna prihaja kot arcā-vigraha oblika, primerno predstavljena s stani Vrhovnega Gospoda, tako, da Ga lahko vidimo tudi mi. Iz tega sledi, da če se mi osredotočimo na podobo in darujemo z ljubeznijo in predanostjo, se bo Krišna odzval skozi podobo.
Obstaja veliko primerov tega dogodka. V Indiji je tempelj, imenovan Sākṣi-Gopāla (Krišna je pogosto imenovan Gopala). Gopāla mūrti ali kip se je nekdaj nahajal v templju v Vṛndāvani. Nekoč sta dva brahmana, star in mlad, na romanju obiskala Vrndavan. Bilo je dolgo potovanje in v tistih časih ni bilo železnic, zato so popotniki prestali veliko težav. Starejši mož je čutil obvezo do mladega moža, ker mu je le ta pomagal na potovanju in ko sta prispela v Vrndavano, mu je rekel: »Dragi moj fant, naredil si mi tako veliko uslugo in zelo sem ti hvaležen. Zelo rad bi ti vrnil uslugo in ti dal kakšno nagrado.«
»Moj dragi gospod,«, je rekel mladenič, »star mož si, kakor moj oče. Moja dolžnost je, da ti služim. Ne zahtevam nobene nagrade.«
»Ne, dolžan sem ti in moram te nagraditi,« je vztrajal stari mož. Nato mu je obljubil svojo najmlajšo hči za ženo. Stari mož je bil zelo bogat, mladenič pa, čeprav učen brahman, zelo reven. Upoštevajoč to, je mladenič rekel: »Ne obljubljaj tega, kajti tvoja družina se ne bo nikoli strinjala. Sem tako reven in ti si aristokrat, zato ta poroka ne bo izvršena. Ne obljubljaj tega pred Božanstvom.«
Ta pogovor se je odvijal v templju pred božanstvom Gopala Krišne in mladega moža je skrbelo, da ne bi užalil Božanstva. Kljub mladeničevi prošnji, je starec vztrajal pri poroki. Ko sta nekaj časa prebila v Vrndavanu, sta se vrnila domov in starec je obvestil svojega najstarejšega sina, da se bo njegova mlajša sestra poročila z revnim mladim brahmanom. Sin se je zelo razjezil: »Kako si lahko izbral tega berača za moža moji sestri? To ni mogoče.« Tudi starčeva žena je prišla k njemu in rekla: »Če poročiš najino hči s tem fantom, bom naredila samomor.«
Starec je bil zbegan. Čez nekaj časa je postal mladi brahmana zelo nemiren. »Obljubil je, da bo poročil svojo hči z menoj. To je obljubil pred Božanstvom. In sedaj tega ne bo izpolnil. Nato je obiskal starca in ga spomnil na obljubo.
»Obljubil si pred Gospodom Krisno.«, je rekel mladenič, »in ne izpolnjuješ obljube. Kako to?«
Starec je molčal. Pričel je moliti h Krišni, kajti bil je zbegan. Ni želel poročiti hčere z mladeničem in povzročiti toliko težav v družini. Medtem je prišel ven starejši sin in pričel obtoževati mladega brahmana: »Oropal si mojega očeta na romarskem kraju. Omamil si ga in mu vzel ves njegov denar in sedaj praviš, da ti je obljubil mojo najmlajšo sestro. Ti lopov.«
Nastal je hrup in ljudje so se pričeli zbirati. Mladenič je razumel, da se je starec še zmeraj strinjal, a da mu družina stvar otežuje. Ljudje so se zbrali zaradi hrupa, ki ga je zganjal starejši sin in mladi brahmana je razložil, da mu je to starec obljubil pred božanstvi, a da obljube ne more izpolniti, saj mu družina nasprotuje. Starejši sin, ki je bil ateist je prekinil mladeniča in rekel: »Praviš, da je bil Gospod priča. Če pride in potrdi obljubo mojega očeta, se lahko poročiš z mojo sestro.«
Mladenič je odgovoril: »Prosil bom Krišno, da pride kot priča.« Bil je prepričan, da bo Bog prišel. Pred vsemi je bil sklenjen dogovor, da bo dekle oddano v zakon, če pride Krišna iz Vrndavana kot priča starčeve obljube.
Mladi brahmana se je vrnil v Vrndavan in pričel moliti h Gopala Krišni: »Dragi Gospod, moraš priti z menoj.« Bil je tako neomajen, predan služabnik, da je govoril s Krišno kot s prijateljem. Ni mislil, da je Gopala pravi kip ali podoba, ampak Ga je imel za Boga samega. Nenadoma je Božanstvo spregovorilo: »Kako misliš, da lahko grem s teboj? Jaz sem kip. Ne morem nikamor.«
»Torej če lahko kip govori, lahko tudi hodi.«, odgovori fant.
»No, prav,« reče končno Božanstvo. »Grem s teboj, a pod enim pogojem. V nobenem primeru se ne smeš obrniti nazaj in Me pogledati. Sledil ti bom in vedel boš, da ti sledim po zvončkljanju zapestnic na Moji nogi.«
Mladenič se je strinjal in tako sta zapustila Vrndavan in odšla v drugo mesto. Ko je bilo potovanje skoraj pri koncu, tik preden sta vstopila v domačo vas, mladenič ni več slišal zvoka zapestnic in ustrašil se je. »Oh, kje je Krišna?« Ni se več mogel zadržati in je pogledal nazaj. Videl je, da kip miruje. Ker je pogledal nazaj, se kip ni premaknil. Takoj je stekel v mesto in pozval ljudi, naj pridejo ven, pogledat Krišno, ki je prišel kot priča. Vsi so bili presenečeni, da je tako velik kip prišel s tako velike razdalje in zgradili so tempelj na tistem mestu v čast Božanstvu. In še danes ljudje častijo Sākṣi-Gopāla, Gospoda kot pričo.
Iz tega lahko sklepamo, da je Bog povsod. Je tudi v Njegovem kipu, v Njegovi podobi. Če je Krišna povsod, kot priznavajo tudi impersonalisti, zakaj Ga potem ni v Njegovi podobi? Ali nam podoba ali kip govori, je odvisno od stopnje naše predanosti. Če pa se odločimo, da bomo videli podobo zgolj kot kos lesa ali kamna, bo Krišna za zmeraj ostal za nas le les ali kamen. Krišna je vsepovsod, a ko napredujemo v duhovni zavesti, Ga lahko vidimo takšnega kot je. Če položimo pismo v poštni nabiralnik, bo šlo na svoj naslov, saj je poštni nabiralnik avtoriziran. Podobno, če častimo avtorizirano podobo Boga, bo naša vera imela učinek. Če smo pripravljeni slediti pravilom in navodilom – torej, če postanemo kvalificirani – je možno videti Boga kjerkoli in povsod. Ko je prisoten služabnik, se bo Krišna s svojimi vseprisotnimi energijami pojavil kjerkoli in povsod, ko pa Njegovega služabnika ni, se ne bo pojavil.
Obstaja veliko primerov tega. Prahlāda Mahārāja je videl Krišno v stebru. Obstajajo še drugi primeri, da je Krišna prisoten, vse, kar je potrebno, je naša kvalifikacija, da Ga vidimo. Krišna sam daje primer Svoje vseprisotnosti na sledeči način:
yathākāśa sthito nityaṁ
vāyuḥ sarvatra-go mahān
tathā sarvāṇi bhūtāni
mat-sthānīty upadhāraya
»Vedi, da kakor močan veter, ki piha vsepovsod, ves čas ostaja na nebu, tako vsa ustvarjena bitja počivajo v Meni.« (Bg. 9.6)
Vsi vedo, da veter piha na nebu, a na zemlji piha vsepovsod. Ni kraja, kjer ne bi bilo zraka ali vetra. Če želimo izpustiti zrak, moramo umetno ustvariti vakum z napravo. Tako kot zrak piha povsod na nebu, tako vse obstaja znotraj Krišne. Če je tako in če je materialna kreacija ločena, kam gre?
sarva-bhūtāni kaunteya
prakṛtiṁ yānti māmikām
kalpa-kṣaye punas tāni
kalpādau visṛjāmy aham
»O, Kuntin sin, na koncu epohe ves materialni svet vstopi v Mojo naravo, na začetku naslednje epohe pa ga s Svojo energijo znova ustvarim.« (Bg. 9.7)
Krišna požene Njegovo naravo (prakṛti) v gibanje, tako kot nekdo navije uro, in ko se narava odvrti, je vsrkana v Gospodu. Toda duhovna kreacija ni takšna, ker je večna. V materialni kreaciji je vse začasno. Tako kot se naša telesa razvijajo v skladu z duhovno iskro v njih, celotna kreacija prične bivati, se razvija in preneha bivati, v skladu z duhom Gospoda, ki je znotraj nje. Tako kot je naš duh prisoten v telesu, tako je Gospod prisoten v univerzumu kot Paramatma (Nadduša). Tako kot zaradi prisotnosti Kṣīrodakaśāyī Viṣṇuja obstaja materialna kreacija, tako zaradi naše prisotnosti obstajajo naša telesa. Včasih Krišna razodene materialno kreacijo, in včasih je ne. V vseh primerih je njen obstoj odvisen od Njegove prisotnosti.