1.3. Kaj so: delovanje, prepovedano delovanje in nedejavnost?

1.3. Kaj so: delovanje, prepovedano delovanje in nedejavnost?

(Ker je to preizkus znanja, ki ima veliko vprašanj, o katerih bi lahko za vsakega posebej napisali celo knjigo, bom odgovoril na to vprašanje kar najbolj neposredno.)

Karma dobesedno pomeni delo ali dejavnost. Vsaka živa duša, ujeta v kletki materialnega telesa, mora zmeraj nekaj delati, saj je narava duše, da je vedno aktivna. Nekatera dejanja so predpisana v vedski književnosti kot sestavni del procesa dharme, arthe in kame oziroma pobožna dejanja, ki ustvarijo (kot posledico) ekonomski napredek, ki potem omogoči uživanje v čutnih zadovoljstvih. Dejanja v okviru pobožnosti, ekonomskega napredka in čutnega zadovoljevanja — tudi če niso neposredno predpisana v vedski književnosti, se imenujejo karma ali dejanja, ki prinašajo reakcije.

V zvezi s tem moramo razumeti, da se v materialnem svetu ne moremo izogniti neki obliki grešnih posledic; tudi če kdo deluje pobožno, mora vendarle povzročiti tudi nekaj greha. To je še vedno v okviru kategorije karme, delovanja, ki prinaša posledice. Takšno delovanje človeku ponavadi omogoči, da se dvigne na rajske planete in tam poveča čutno zadovoljevanje, v najslabšem primeru pa ostane na zemlji in zopet dobi človeško telo.

Vikarma je prav tako delovanje, ki prinaša posledice, vendar za razliko od karme popolnoma zanemarja vedske postopke in tudi sam duh vedskih postopkov. To je delovanje, ki je nepobožno in prepovedano in zatorej prinaša zelo hude posledice, zaradi katerih mora njihov vršilec zelo trpeti v materialnem svetu. Predpona vi v sanskrtu močno poveča pomen besede, pred katero stoji. V tem primeru beseda vikarma zaradi nje označuje zelo slaba dejanja, ki prinašajo slabe posledice.

Druga predpona v sanskrtu je a, ki pomeni zanikanje. Zato se beseda akarma nanaša na zanikanje vse karme. Pomembno pa je vedeti, da to nujno ne pomeni zanikanje delovanja, temveč zanikanje delovanja, ki povzroča posledice. V tem smislu se beseda akarma nanaša na dejanja, ki njihovemu vršilcu ne prinašajo nobenih posledic. Pravzaprav lahko ta beseda pomeni tista dejanja, ki ne samo, da nimajo materialnih posledic, ampak lahko človeka osvobodijo materialnega suženjstva in ga odpeljejo v duhovni svet.

Obstajata dve vrsti transcendentalistov: impersonalisti in personalisti. Dejanja obojih so akarma ali dejanja, ki ne prinašajo posledic, le da jih rezultati njihovih dejanj pripeljejo do različnih ciljev. Impersonalisti z akarmičnim delovanjem (začasno) dosežejo stanje duhovne »nedejavnosti« oziroma spoznanje Brahmana, bhakte pa poleg tega, da dosežejo stanje onstran vseh materialnih posledic, tudi z ljubeznijo in vdanostjo služijo Krišni; njihova dejanja so torej večno namenjena Krišnovemu zadovoljstvu. To je pravi pomen akarme.