1.1. Na splošno opiši tri guṇe materialne narave.
1.1. Na splošno opiši tri guṇe materialne narave. Opiši tudi posebne lastnosti vsake izmed njih.
Tri guṇe materialne narave so manifestacija Krišnove zunanje moči, materialne energije. Krišnova materialna energija je ena izmed Njegovih energij, poleg duhovne in mejne energije. Vse so pravzaprav eno, namreč Krišnova energija, ki je za naše lažje razumevanje razdeljena na tri: zunanjo, notranjo in mejno energijo. Vsak posamezen vidik materialne energije pa lahko na različne načine še dodatno razdelimo. Tri guṇe materialne narave so primarna delitev v našem razumevanju materialne energije.
Tri guṇe materialne narave so osnovne karakteristike materialne energije. Z mešanjem teh osnovnih karakteristik se razvijejo vse karakteristike materialne narave. Primer za to so tri osnovne barve: rdeča, modra in rumena. Z mešanjem teh treh barv lahko dobimo vse druge barve v stvarstvu. Z mešanjem rdeče in rumene dobimo oranžno, z mešanjem modre in rumene dobimo zeleno, z mešanjem rdeče in modre pa vijolično. S tem začetnim mešanjem dobimo osnovne barve, ki jih najbolj pogosto uporabljamo: rdečo, modro, rumeno, zeleno, oranžno in vijolično. S sistematičnim mešanjem teh barv pa lahko dobimo na tisoče in tisoče odtenkov in tonov barv. Na tem primeru lahko jasno vidimo, kako tri osnovne stvari, ki jih pomešamo, lahko ustvarijo ogromno raznolikost.
Podobno se mešajo tudi tri guṇe materialne narave. Če v zgornjem primeru zamenjamo guṇo vrline z rumeno, guṇo strasti z rdečo, guṇo nevednosti pa z modro barvo, lahko primer bolje razumemo. Z mešanjem in dodatnim mešanjem treh guṇ materialne narave lahko dobimo posebne mešanice vsake posamezne manifestacije materialnega sveta. Z drugimi besedami, vse v materialni naravi je produkt mešanic treh guṇ materialne narave.
Najpomembnejše značilnosti treh guṇ materialne narave so: Vrlina pomeni vzdrževanje, strast ustvarjanje, nevednost pa uničevanje. Gospod Višnu je zadolžen za guṇo vrline, gospod Brahma za guṇo strasti, gospod Šiva pa za guṇo nevednosti. Samo Gospod Višnu lahko vzdržuje v guṇi čiste vrline, ker je to duhovna odlika.
Guṇ materialne narave v tem svetu ne bomo našli v čistem stanju. Zmeraj so pomešane in tekmujejo za prvenstvo. V danem trenutku lahko prevladuje samo ena guṇa. Če se povečuje guṇa nevednosti, se guṇi strasti in vrline zmanjšujeta, če pa narašča guṇa vrline, nujno upadata guṇi nevednosti in strasti. Tako lahko razumemo, da v materialni naravi obstaja stabilnost, skupni seštevek energije, ki se zmeraj ohranja. Kadar poraste guṇa vrline, uspevajo polbogovi. Kadar poraste guṇa strasti, uspevajo demoni, kadar pa prevladuje nevednost, uspevajo Rakšase.
Guṇo vrline označujejo: znanje, svetloba (kot nasprotje teme nevednosti); čistoča; trajna sreča; duhovna vizija enosti vseh živih bitij v Vsevišnjem; delovanje za dviganje in napredovanje; dajanje miloščine kvalificiranim ljudem glede na čas, kraj in razmere ter v skladu z vedskimi predpisi; čaščenje sadhujev in brahman kot velikih ljudi; hrana, ki je sladka, mastna (ne pusta), čista in sveža; odločnost sprejeti strogo življenje za duhovno napredovanje; višji, rajski planeti kot končni cilj.
Guṇo strasti označujejo: veliko prizadevanje za plodonostnimi rezultati; navezanost na telesne užitke; pohlep, poželenje in izpolnjevanje neomejenih želja; pogled na svet, pri katerem človek vidi samo sebe in produkte svojega prizadevanja, kot so žena, družina, narod, družba, prijateljstvo in ljubezen; dajanje miloščine samo za materialno korist (kot sta slava in ugled) in brez upoštevanja duhovnega pomena; izvajanje žrtvovanj in strogosti samo za povečanje materialne blaginje; čaščenje drugega pohotnega čutnega uživalca kot velikega človeka; hrana, ki je prevroča, preslana, presuha ali preveč pikantna in katere edini namen je zadovoljiti poželjivost jezika; odločnost zgolj za zadovoljitev čutov; ponovno rojstvo v eni izmed človeških vrst (glede na plodonosno delovanje) kot končni cilj.
Osebo v guṇi nevednosti označujejo: popolno pomanjkanje znanja oziroma znanje, ki je zgolj sad spekulativnega umovanja; tema, norost, lenoba in spanje (še zlasti spanje več kot sedem ur na dan); povečanje sanjanja tako ponoči kot podnevi; nezmožnost delovati za dejansko uresničenje želja, katere zgolj kontemplira v sanjskem svetu in uresničuje zgolj na umski ravni; pogled na svet, ki zajema samo lastno materialno telo in nič višjega; nezmožnost razumeti, kaj bi v danem trenutku moral in česa ne bi smel početi; miloščina nepravim ljudem ob nepravem času in brez upoštevanja višjih načel; želja po škodovanju ali varanju drugih; popolno pomanjkanje razumevanja, zakaj naj bi izvajal strogosti oziroma žrtvovanja, če pa jih že opravlja, ne temeljijo na veljavnem znanju, temveč le na norosti spekulativnega umovanja; hrana, ki je gnila, neokusna, stara, postana in nezdrava; odločnost, ki se porodi iz norosti ali pa sanjarjenja; sestopitev v nižje življenjske vrste kot končni cilj.
V materialnem svetu guṇe ne obstajajo v čisti obliki, temveč so vedno pomešane, zato tukaj ne bomo videli nikogar in ničesar, kar bi bilo popolnoma utemeljeno samo v eni guṇi materialne narave. Vidimo, da vsakdo razodeva nekatere lastnosti vsake izmed treh guṇ. Glede na mešanico guṇ materialne narave dobi telo, ki točno ustreza zadovoljitvi njegovih želja po delovanju. Vsakdo deluje v skladu z guṇami narave, ki jih je pridobil po zaslugi svojih preteklih dejanj.
Brahmane so tisti, ki delujejo pretežno v guṇi vrline, kšatrije v guṇi strasti, vaišje v pomešanih guṇah strasti in nevednosti, šudre pa v nevednosti. Tako je za vsakega posameznika v materialnem svetu značilna posebna mešanica guṇ materialne narave.
O guṇah materialne narave bi lahko napisali celo knjigo, ampak to tukaj ni moj namen, saj sem želel napisati samo vzorec odgovora na zastavljena vprašanja. Zato bomo sedaj prešli na naslednjo temo, to pa za zdaj pustili nepopolno.