Starodavne prerokbe se uresničijo

Dejstvo, da je pred več kot pet tisoč leti napisana knjiga – Śrīmad-Bhāgavatam – z osupljivo natančnostjo napovedala veliko današnjih trendov in dogodkov, je malo znano. Śrīla Prabhupāda je na predavanju, ki ga je imel 24. novembra 1973 v Hare Kṛṣṇa templju v Los Angelesu, navedel obilo citatov iz tega sanskrtskega besedila. Dvanajsti spev Śrīmad-Bhāgavatama glede današnje družbe napoveduje: »Religija in zakon bosta na strani tistih, ki pokažejo moč … merilo religioznosti pa bo sloves, ki si ga je človek pridobil z materialnimi dosežki.« In: »Za človeka brez denarja ne bo pravice, vsakdo, kdor zna spretno žonglirati z besedami, pa bo veljal za učenjaka.«

tataś cānu-dinaṁ dharmaḥ
satyaṁ śaucaṁ kṣamā dayā
kālena balinā rājan
naṅkṣyaty āyur balaṁ smṛtiḥ

»Moj dragi kralj, zaradi mogočne sile časa bodo religija, resnicoljubnost, čistost, odpuščanje, milost, življenjska doba, telesna moč in spomin iz dneva v dan bolj in bolj upadali.« (Bhāg. 12.2.1)

Takó kali-yugo opisuje dvanajsti spev Śrīmad-Bhāgavatama. Śrīmad-Bhāgavatam je bil napisan pred pet tisoč leti, še preden se je kali-yuga začela, in govori o mnogih stvareh, ki se bodo zgodile v prihodnosti. Zato priznavamo Śrīmad-Bhāgavatam za śāstro. Sestavljavec śāstre (śāstra-kāra) mora biti osvobojena oseba, saj lahko le tako opiše preteklost, sedanjost in prihodnost.

V Śrīmad-Bhāgavatamu boste našli veliko napovedi. Omenjena sta prihod Gospoda Bude in prihod Gospoda Kalkija. (Gospod Kalki se bo pojavil na koncu kali-yuge.) Omenjen je tudi prihod Gospoda Caitanye. Čeprav je bil Bhāgavatam napisan pred pet tisoč leti, je lahko pisec povsem natančno napovedal vse te dogodke, ker je bil tri-kāla-jña: poznal je preteklost, sedanjost in prihodnost.

Śukadeva Gosvāmī tukaj opisuje glavna znamenja dobe kali. Tataś cānu-dinam: v tej dobi (kali-yugi) se bodo dharma (religiozna načela), satyam (resnicoljubnost), śaucam (čistost), kṣamā (odpuščanje), dayā (usmiljenje), āyuḥ (življenjska doba), balam (telesna moč), in smṛti (spomin) postopoma zmanjševali in jih na koncu skoraj ali pa sploh ne bo več.

Poleg kali-yuge obstajajo seveda še druge yuge. V satya-yugi, ki je trajala milijon osemsto tisoč let, so ljudje živeli sto tisoč let. Naslednja doba, tretā-yuga, je trajala milijon dvesto tisoč let, ljudje v tej dobi pa so živeli deset tisoč let. Življenjska doba se je torej zmanjšala za desetkrat. V naslednji dobi, dvāpara-yugi, se je življenjska doba zmanjšala spet za desetkrat – ljudje so živeli tisoč let – sama doba pa je trajala osemsto tisoč let. V naslednji dobi, kali-yugi, lahko živimo največ sto let. V resnici ne živimo niti sto let, toda sto let je skrajna meja. Samo poglejte: povprečna življenjska doba se je s stotih let zmanjšala na približno sedemdeset let. Postopoma pa se bo tako zmanjšala, da bo dvajset ali trideset let star človek veljal za zelo starega.

Drugo znamenje kali-yuge, napovedano v Śrīmad-Bhāgavatamu, je pešanje spomina (smṛti). Lahko vidimo, da ljudje danes nimajo preveč dobrega spomina – zlahka pozabljajo. Nekatere stvari poslušajo iz dneva v dan, pa jih kljub temu pozabijo. Zmanjšuje se tudi telesna moč (balam). To lahko vsi razumete, saj veste, da je bil vaš oče ali ded telesno močnejši od vas. Telesna moč se torej zmanjšuje, spomin peša, zmanjšuje se življenjska doba – in vse to je napovedano v Śrīmad-Bhāgavatamu.

Naslednje znamenje kali-yuge je upadanje religioznosti. V tej dobi o religiji pravzaprav ne moremo govoriti, saj je skorajda ni. Nihče se ne zanima za religijo. Cerkve in templje zapirajo, zaklepajo. Stavba, v kateri sedimo, je bila nekoč cerkev, vendar so jo prodali, ker je ni nihče obiskoval. Tudi v Avstraliji kupujemo zelo veliko cerkev, v Londonu pa sem videl na stotine praznih cerkva. Nihče jih ne obiskuje. To ne velja samo za cerkve; tudi v Indiji zapirajo navadne, majhne templje, ki so postali domovi psov. Odprtih je samo nekaj pomembnih templjev. Dharma, religija, se torej zmanjšuje.

Zmanjšujejo se tudi resnicoljubnost, čistost in odpuščanje. Kadar je v prejšnjih časih kdo storil kaj napačnega, mu je druga stran odpustila. Arjuno so na primer njegovi sovražniki mučili, kljub temu pa je na bojišču Kurukṣetre dejal: »Kṛṣṇa, dovoli mi, da odidem. Nočem jih ubiti.« To je znak odpuščanja. Zdaj pa ljudje že zaradi majhne žalitve ubijajo. Tudi usmiljenja (daye) ni. Pred vami lahko ubijejo človeka, pa vam za to ne bo mar. Take stvari se že dogajajo. Religija, resnicoljubnost, čistost, odpuščanje, milostljivost, življenjska doba, telesna moč in spomin – teh osem stvari bo torej vse manj in manj in manj. Kadar vidite ta znamenja, morate vedeti, da doba kali napreduje.

Naslednje znamenje je vittam eva kalau nṝṇāṁ janmācāra-guṇodayaḥ: »V kali-yugi bodo o človekovih lastnostih in njegovem družbenem položaju sodili samo na podlagi velikosti njegovega premoženja.« (Bhāg. 12.2.2) Včasih so o človekovem položaju sodili na podlagi njegovega duhovnega razumevanja. Brāhmaṇe so na primer spoštovali, ker so poznali Brahman – zavedali so se Vrhovnega Duha. V kali-yugi pa brāhmaṇ pravzaprav ni; ljudje privzemajo naziv brāhmaṇa samo na podlagi janme, pravice po rojstvu. Pravica po rojstvu je obstajala tudi v prejšnjih časih, le da so se ljudje v skladu z njo tudi vedli. Kdor se je rodil v družini brāhmaṇe oziroma kṣatriye, se je moral vesti kakor brāhmaṇa oziroma kṣatriya. Kralj pa je bil dolžan poskrbeti, da se nihče ne predstavlja za to, kar ni. Ljudem so torej prisojali ugled glede na njihovo kulturo in izobrazbo. Danes pa velja načelo vittam eva kalau nṝṇāṁ: če tako ali drugače pridete do denarja, vam je vse na voljo. Lahko ste tretje-, četrto- ali desetorazreden človek, pa vas bodo vsi zelo spoštovali, če tako ali drugače pridete do denarja. Nihče ne bo vpraševal po kulturi, izobrazbi in znanju. To je kali-yuga.

Naslednje znamenje kali-yuge je dharma-nyāya-vyavasthāyāṁ kāraṇaṁ balam eva hi. »Religija in zakon bosta na strani tistih, ki pokažejo moč.« (Bhāg. 12.2.2) Če imate kaj vpliva, bo vse odločeno v vaše dobro. Čeprav ste najbolj nereligiozen človek, bo duhovnik potrdil, da ste religiozni, če ga le lahko podkupite. Značaj človeka bo torej določal denar, ne pa dejanske lastnosti.

Sledi dām-patye 'bhirucir hetur: »Zakonske zveze bodo sklepali na podlagi začasne privlačnosti.« (Bhāg. 12.2.3) Odnos med možem in ženo bo odvisen od abhiruci, od tega, kako sta si všeč. Če je fant všeč dekletu in dekle všeč fantu, razmišljata: »No, pa se poročiva.« Nihče ne ve, kakšna bo njuna prihodnost. Zato oba postaneta nesrečna. Šest mesecev po poroki se ločita, saj je bil zakon sklenjen na osnovi površinske privlačnosti brez globljega razumevanja.

Včasih – vsaj v Indiji v mojih časih – se fantje in dekleta niso poročali zato, ker so si bili všeč. Ne. O poroki so odločili starši. Jaz sem se poročil, ko sem bil študent, vendar nisem vedel, kdo je moja žena; vse so uredili moji starši. Še en primer je dr. Rajendra Prasada, prvi predsednik Indije. V svojem življenjepisu je napisal, da se je poročil, ko je imel osem let. Moj tast se je poročil z enajstimi leti, tašča pa s sedmimi. V Indiji so se v prejšnjih časih zakoni sklepali šele potem, ko je bil izdelan astrološki izračun preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki je pokazal, ali bo par v skupnem življenju srečen. Kadar je zakon tako posvečen, moški in ženska živita mirno in gojita duhovno kulturo. Pomagata drug drugemu, živita zelo srečno in napredujeta v duhovnem življenju. Na koncu se vrneta domov, nazaj k Bogu. To je prava metoda, ne pa svobodno druženje odraslih deklet in fantov, ki se poročijo, če so si le všeč, nakar on odide ali pa odide ona … Tak zakon ni bil odobren. Ampak za kali-yugo je rečeno dām-patye 'bhiruciḥ – zakon bo sklenjen samo zaradi medsebojne privlačnosti; to je edini razlog. Privlačnost ta trenutek se naslednji trenutek sprevrže v odbojnost. To je dejstvo. Zato nima zakon, katerega osnova je medsebojna privlačnost, nikakršne vrednosti.

Naslednji znamenji te dobe sta strītve puṁstve ca hi ratir vipratve sūtram eva hi: »Mož in žena bosta ostala skupaj le tako dolgo, dokler bosta drug drugega spolno privlačila. Vsakdo, kdor nosi sveto vrvico, bo veljal za brāhmaṇo.« (Bhāg. 12.2.3) Brāhmaṇe nosijo sveto vrvico. Zato ljudje mislijo: »Zdaj, ko imam sveto vrvico, sem brāhmaṇa. Delujem lahko kot caṇḍāla, ampak to ni pomembno.« Take stvari se dogajajo. Ti ljudje ne razumejo, da imajo kot brāhmaṇe veliko odgovornost. Ker imajo sveto vrvico, ki je vredna dva centa, mislijo, da so brāhmaṇe. In strītve puṁstve ca hi ratiḥ: mož in žena bosta ostala skupaj, ker sta drug drugemu všeč, kakor hitro se pojavijo težave, povezane s spolnostjo, pa bo njuna medsebojna privlačnost popustila.

Naslednje znamenje kali-yuge je avṛttyā nyāya-daurbalyaṁ pāṇḍitye cāpalaṁ vacaḥ: »Za človeka brez denarja ne bo pravice. Vsakdo, kdor zna spretno žonglirati z besedami, bo veljal za učenjaka.« (Bhāg. 12.2.4) Če nimate denarja, ne boste na sodišču nikoli dobili pravice. To je kali-yuga. Dandanes celo vrhovni sodniki sprejemajo podkupnine in potem razsodijo v vaše dobro. Če nimate denarja, potem raje ne hŞdite na sodišče.

Pāṇḍitye cāpalaṁ vacaḥ. Človek, ki je izveden govornik – ni pomembno, kaj pravi, in ni potrebno, da ga kdo razume – je paṇḍita, velik učenjak. [Oponaša latovščino:] »Aban gulakslena bugavad tugalad kulela gundulas, zahvaljujoč latricizmu …» Če boste tako govorili, vas ne bo nihče razumel. [Smeh.] Ljudje pa bodo kljub temu dejali: »Ah, poglejte, kako je učen.« To se dejansko dogaja. Mnogi malopridneži pišejo knjige; če koga od njih prosite, naj vam razloži, kar je napisal, pa bo dejal: »Oh, to je nerazložljivo.« Take stvari se dogajajo.

Śrīmad-Bhāgavatam potem pravi:

anāḍhyataivāsādhutve
sādhutve dambha eva tu
svīkāra eva codvāhe
snānam eva prasādhanam

»Revščina bo veljala za sramotno, hinavca, ki se zna pretvarjati, pa bodo imeli za pobožnega. Zakonska zveza bo temeljila na samovoljnem dogovoru. Če se bo kdo samo okopal, bo to pomenilo, da je primerno očistil in okrasil svoje telo.« (Bhāg. 12.2.5)

Najprej anāḍhyatā: biti reven je sramota. Ljudje bodo menili, da človek ni vreden spoštovanja, če ne zna zlepa ali zgrda zaslužiti denarja. Svīkāra eva codvāhe: zakonska zveza bo sklenjena po dogovoru. To vidimo tako v vaši kot v moji deželi. Vlada zaposli matičarja; če se fant in dekle želita poročiti, gresta lahko k njemu in se poročita. Plačata samo pristojbino in rečeta: »Da, hočeva se poročiti,« on pa potrdi, da sta poročena. Včasih je bilo v navadi, da sta oče in mati vprašala za nasvet astrologa, ki pozna prihodnost, in sta tako izbrala nevesto in ženina. Danes pa se zakoni sklepajo po svīkāri, dogovoru.

Naslednje znamenje je dūre vāry-ayanaṁ tīrthaṁ lāvaṇyaṁ keśa-dhāraṇam: »Potovanje do oddaljene reke bo veljalo za primerno romanje, moški pa bo mislil, da je lep, če ima dolge lase.« (Bhāg. 12.2.6) Samo poglejte, s kakšno natančnostjo Śrīmad-Bhāgavatam napoveduje prihodnost! V kali-yugi bodo moški mislili, da so zelo lepi, ko si pustijo rasti dolge lase. V vaši deželi je to zelo očitno. Kdo bi si mislil, da bodo moški radi nosili dolge lase? In vendar je to napovedano v Bhāgavatamu: keśa-dhāraṇam. Keśa pomeni »dolgi lasje«, dhāraṇam pa pomeni »nositi«. Naslednje znamenje je dūre vāry-ayanaṁ tīrtham – ljudje bodo mislili, da mora biti romarsko mesto zelo oddaljeno. Ganga na primer teče skozi Kalkuto, vendar nikomur ne pride na misel, da bi se okopal v Gangi v Kalkuti; ljudje gredo raje v Hardwar. To je ista Ganga. Ganga teče skozi Hardwar v Bengalski zaliv. Toda ljudje se bodo raje pomučili, da pridejo v Hardwar in se okopajo tam, ker je Hardwar postal tīrtha, mesto romanja. Vsaka religija ima svojo tīrtho. Muslimani imajo Meko in Medino, kristjani pa Golgoto. Podobno je tudi s hindujci. Tako morajo ljudje potovati zelo daleč, da pridejo v tīrtho. V resnici pa je tīrtha – tīrthi-kurvanti tīrthāni: mesto, kjer so sveti ljudje. To je tīrtha, ne pa deset tisoč milj oddaljeno mesto, kamor odidemo, samo da bi se na hitro okopali, in se potem vrnemo.

Naslednja znamenja kali-yuge so:

udaraṁ-bharatā svārthaḥ
satyatve dhārṣṭyam eva hi
dākṣyaṁ kuṭumba-bharaṇaṁ
yaśo- 'rthe dharma-sevanam

»Cilj življenja bo napolniti trebuh. Kdor predrzno govori, bo veljal za resnicoljubnega. Kdor bo lahko vzdrževal svoje družinske člane, bo veljal za zelo veščega, merilo religioznosti pa bo sloves, ki si ga je človek pridobil z materialnimi dosežki.« (Bhāg. 12.2.6) Kdor bo lahko zelo razkošno jedel, bo mislil, da je s tem izpolnil vse svoje interese. Ljudje bodo zelo lačni in ne bodo imeli kaj jesti, zato bodo vse njihove želje izpolnjene, če bodo kakšen dan lahko jedli zelo razkošno. Naslednje znamenje je satyatve dhārṣṭyam eva hi – kdor zna spretno žonglirati z besedami, bo veljal za zelo resnicoljubnega. Naslednje znamenje je dākṣyaṁ kuṭumba-bharaṇaṁ – kdor bo lahko vzdrževal svojo družino – ženo in otroke – bo veljal za zelo veščega. To pomeni, da bo vzdrževati družino postalo zelo težko. Pravzaprav je že težko. Vzdrževati ženo in dva otroka je danes veliko breme. Zato se nihče noče poročiti.

Naslednji verz (Bhāg. 12.2.7) opisuje, kaj se bo zgodilo, ko bodo vsi ljudje tako okuženi s strupom kali-yuge.

evaṁ prajābhir duṣṭābhir
ākīrṇe kṣiti-maṇḍale
brahma-viṭ-kṣatra-śūdrāṇāṁ
yo balī bhavitā nṛpaḥ

Ne bo pomembno, ali je človek brāhmaṇa, kṣatriya, vaiśya, śūdra ali caṇḍāla. Kdor bo znal pridobiti volilne glasove, bo zasedel položaj predsednika ali kralja. Včasih je bila ureditev taka, da so lahko samo kṣatriye zasedli kraljevi prestol, brāhmaṇe, vaiśye in śūdre pa ne. Zdaj, v kali-yugi, pa ljudje ne razlikujejo več, kdo je brāhmaṇa, kdo je kṣatriya, kdo je vaiśya in kdo śūdra. Zdaj imamo demokracijo. Kdor zna zlepa ali zgrda pridobiti volilne glasove, lahko zasede vodilni položaj. Lahko je malopridnež številka ena, pa bo kljub temu zasedel najvišje, vzvišeno mesto predsednika. Bhāgavatam opisuje take voditelje v naslednjem verzu:

prajā hi lubdhai rājanyair
nirghṛṇair dasyu-dharmabhiḥ
ācchinna-dāra-draviṇā
yāsyanti giri-kānanam

»Lakomni in neusmiljeni goljufi v preobleki vladarjev bodo tako zatirali državljane, da bodo ti zapustili svoje žene in lastnino ter pobegnili v hribe in gozdove.« (Bhāg. 12.2.8) Ljudje, ki so si z glasovanjem pridobili vladno mesto, so večinoma lubdhai rājanyaiḥ, lakomni vladni ljudje. Nirghṛṇair dasyu: njihov posel je ropanje ljudskih množic. Dejansko vidimo, da vladni ljudje terjajo vsako leto večje davke, vendar ves denar, ki ga dobijo, razdelijo med seboj, stanje državljanov pa ostaja nespremenjeno. To dela vsaka vlada. Prebivalstvo bodo tako trpinčili, da se bodo ljudje na koncu raje odrekli družinskemu življenju (ženi in denarju) in odšli v gozd – ācchinna-dāra-draviṇāḥ.

Znamenj kali-yuge je veliko. Lahko bi jih opisovali še dolgo. Kaler doṣa-nidhe rājan: napake te dobe so kakor ocean. Če bi se znašli sredi Tihega oceana, ne bi vedeli, kako si rešiti življenje. Tudi če ste zelo dober plavalec, ne bi mogli preplavati Tihega oceana. Kali-yuga je v Bhāgavatamu opisana kot ocean napak. Okužena je s tolikimi nepravilnostmi, da je videti, da ni poti ven. Vendar obstaja zdravilo: kīrtanād eva kṛṣṇasya mukta-saṅgaḥ paraṁ vrajet. Bhāgavatam razlaga, da bo petje Kṛṣṇovih imen – Hare Kṛṣṇa mantre – ljudi ozdravilo okužbe kali-yuge.

Najlepša hvala.