3. citat

Šukra je dejal: »Vedi, o Devajani, da je človek, ki se ne ozira na zlobne besede drugih, pravi zmagovalec. Tako kot je dober kočijaž tisti, ki nikoli ne popusti vajeti in konje čvrsto drži za uzde, je vzvišen človek tisti, ki se zna obrzdati, kadar ga popade jeza, in tako uspeva v življenju. Tako pravijo modri. O Devajani, kdor se zna obvladati in mirno zadrži jezo, ki se prebudi v njem, je pravi zmagovalec. Ko vzvišenega človeka obide jeza, zmore odpustiti in odvreči srd kakor kača, ki se izlevi in odvrže kožo. Tisti, ki zna potlačiti jezo, ki se ne ozira na zlobne besede, in ki se ne razjezi, četudi ima za to upravičen razlog, vsekakor izpolni štiri cilje življenja. Izmed dveh vrlih ljudi: tistega, ki sto let vsak mesec opravlja žgalne daritve, in tistega, ki se nikoli ob ničemer ne razjezi, je slednji vsekakor bolj vzvišen. Nespametni mladci, ki ne znajo ločiti med tem, kar je prav in kar ni, se prepirajo med seboj. Pameten človek jih nikoli ne posnema.«

Devajani je dejala: »Dragi oče, tudi jaz vem, da je moč odpuščanja večja od moči jeze. Ampak če se učenec vede nespoštljivo, potem učitelj, ki mu resnično želi dobro, tega ne more dopustiti. Zato nočem več živeti v deželi, kjer je v čislih zlobno obnašanje. Človek, ki stremi za vrlino, ne bi smel živeti med grešniki, ki obrekujejo lepo vedenje in visoko rojstvo. Resnično, modreci so povedali, da je najboljše mesto za prebivanje tam, kjer ljudje cenijo lepo vedenje in čisto rojstvo.«

(Ganguli, str. 174-175)

(Prevedel Avadhuta das)