Članek z avtobusa
(Ta članek, napisan za »Krišnove novice«, je iz leta 1997.)
Halo halo, bralci Krišnovih novic! Oglašam se s Krišnovega avtobusa, s katerim bhakte od letošnjega poletja potujemo po vsej Sloveniji! To je čudovit pridigarski program, saj srečnim dušam dajemo transcendentalno literaturo, Gospodovo sveto ime in Njegovo milost v obliki prasade, Gospodu darovane hrane.
No, leto je naokrog in bralce Krišnovih novic bo gotovo zanimalo, kaj smo do sedaj počeli. Poletje, ko je vreme lepo, ljudje pa sproščeni, smo izkoristili za hariname po vsej večjih mestih v Sloveniji. (Harinama je skupno petje svetih imen ob spremljavi inštrumentov.) Tistim, ki nas niste mogli videti in slišati v živo, bom poskusil z besedami orisati delček zanimivega dogajanja s turneje. Mogoče bo še najbolje, če si pogledamo naš dnevnik od enega tedna, na primer zadnjega tedna v septembru. Takrat smo bili na Gorenjskem, obiskali pa smo Jesenice, Bled, Radovljico in Kranj.
»Ko smo zapeljali v železarsko mesto, smo vsi začutili težko ozračje, s katero guna nevednosti pritiska na to mesto. Ampak to nam ni vzelo poguma. Entuziastično smo se posedli pred blagovnico v centru mesta nasproti železniške postaje. Višvakirti in Mrigendra izmenično z mridango, Mateja in Margatita s karatali, jaz s harmonijem in kitaro, Katja pa s piškoti.
Ko smo začeli z igranjem in petjem svetih imen, so nas ljudje kar malo čudno gledali, saj česa takega na Jesenicah, kot so nam bili povedali, niso bili vajeni. Tja ne pridejo igrat niti drugi ulični pevci. Čez nekaj časa smo dobili okrepitev, pri petju sta nam se namreč pridružili Sabina in Fani iz domače namahate. Videti je, da sodelovanje med bhaktami iz templja in kongregacije zelo zadovoljuje Gospoda, saj se je kmalu potem ozračje začelo bistriti. Prav res je posijalo sonce, pa tudi mimoidoči, ki so dosedaj hodili mimo z zaskrbljenim izrazom na obrazih, so kar naenkrat postali veseli in razpoloženi. Očitno so uživali v transcendentalnih vibracijah. Petje svetih imen prikliče vso ugodnost in dobro srečo tudi tam, kjer so ljudje sicer oropani vse dobre sreče. To smo lahko na lastne oči videli na Jesenicah.
Harinamo je ves čas poslušalo drobno dekletce, ki je vztrajno stalo pred našo skupino. Ni hotelo oditi niti potem, ko je prišla njena mama. Opazili smo tudi, da z ustnicami izgovarja Hare Krišna maha-mantro. Potem so prišle njene male prijateljice, katerim je začela navdušeno razlagati o bhaktah in petju Hare Krišna. Povabili smo jo, da se nam pridruži, nakar je res prisedla in pela z nami. Pozneje smo jo vprašali, od kod pozna Hare Krišna mantro. Povedala je, da je bila na koncertu, ko so bhakte na Jesenicah nastopali s skupino Transcendence, da pa ima njena mama doma tudi kaseto s to mantro, ki jo velikokrat posluša. Prahlada Maharadža je dejal, da moramo začeti z izvajanjem bhakti-joge že od najmlajših nog in to dekletce je živ dokaz. Prišel je tudi prijeten gospod s sinčkoma in nas zaprosil, če lahko mlada gospodiča sedeta na okrasno pregrinjalo z nami, da bi ju slikal za družinski album. Rečeno, storjeno! Mogoče bosta, ko odrasteta, sedla k harinami tudi kot bhakti!
Naslednjega dne smo odšli na Bled. Proti večeru smo priredili harinamo na obali Blejskega jezera, kjer so se ljudje sproščeno sprehajali in uživali v transcendentalnih zvokih.
Še preden smo sploh začeli s koncertom, je prišla mimo urejena gospa z mladim bokserjem. Kužata je naša pisana skupina tako pritegnila, da je hotel kar zlesti na preprogo in (očitno) peti sveta imena z bhaktami. Potem pa ga je gospodarica, ki ji je bilo zaradi neugnanega psa nerodno, poklicala: »Ramon! Ramon!« Bhakte smo se spogledali in nasmejali. Duša, trenutno ujeta v telesu tega psa, očitno ni bila navadna duša, saj je po volji previdnosti dobila ime, ki jo bo v tem življenju tako očistilo, da bo v naslednjem zagotovo dobila človeško obliko in nadaljevala z vdanim služenjem Gospodu Rami oziroma Krišni!
»Pasjo« lilo smo imeli tudi v Kranju, kjer je mimo hariname zopet šla dama s psom, tokrat je bil koker španjel. Kot večina ljudi je tudi ona hotela iti mimo hariname, vendar se je njen pes ustavil pred pojočo skupino in ni hotel naprej. Gospa je potegnila za vrvico, transcendentalni koker pa je pokazal, kdo je v resnici gospodar in se uprl na vse štiri. Petje svetih imen mu je bilo očitno zelo všeč, še celo bolj kot gospodarici v človeškem telesu. Zabavni dogodek je opazila Mateja in se jima je približala s piškoti. Kakor gospe na Bledu je bilo tudi tej ženski že kar nerodno in je piškot odklonila. Nato je Mateja po božanski inpiraciji vrgla piškot psičku na tla, španjel pa ga je na veselje prisotnih bhakt z veliko slastjo pomlatil. Ja, kali-juga pa res napreduje, saj zdaj že več ne veš, kdo se bolj zanima za duhovnost, ljudje ali živali?
Šalo na stran, ampak žalostno dejstvo je, da se danes ljudje pod vplivom materialistične propagande vedno manj zanimajo za duhovnost. Na vseh ravneh družbenega življenja jim vcepljajo idejo, da je vse, kar je povezano z Bogom in duhovnostjo, slabo in družbeno nekoristno. Tako smo v harinami včasih tudi tarča napadov ljudi, ki so odkrito sovražni. Ko smo na primer nikomur nič žalega hoteč peli sveta imena v Domžalah, so bili mimoidoči zelo veseli. Radodarno so dajali tudi denarne prispevke v škatlo pred glasbeniki. Nato pa se je od nekje vzela starejša ženska, ki je začela besno žugati proti nam in se pritoževati nad dejavnostmi bhakt, češ da le zakaj zavajamo slovensko mladino, le kdo nas podpira ipd. Medtem je prišel mimo prijeten moški, dal prispevek v škatlo in vzel našo kaseto, rekoč: »Ja, najbolj, da čimprej spet začnete s petjem, saj so nekateri ljudje res zoprni.«
Nato pa sta prišla še lepo oblečena moški in ženska iz bližnjih pisarn, ki sta se pritoževala, da kalimo red in mir, čeprav so avtomobili, ki ves dan rohnijo mimo (glavna ulica v Domžalah), neprimerno hrupnejši in vse prej kot blagozvočni. Mogoče pa ju je zmotila čistoča svetega imena, ki ju je spomnila na (zanju) neprijetno resnico, da življenje ni namenjeno brezciljnemu pehanju po dobičku in slavi, temveč ravzijanju čiste ljubezni do Boga? Kakor koli že, da ne razburjali duhov, smo se premaknili na drugo mesto, mislili pa smo si: »Dragi Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
Res smo se lepo počutili med jeseniškimi bhaktami, Sabino in Jožetom ter Fani in Bogdanom, ki so nas ves teden spremljali in nam pomagali s petjem in ingranjem inštrumentov. Donirali so nam tudi hrano za kuhanje, nam odstopili prenočišče za dekleta in nas razvažali z avtomobili. Na večerni program v avtobusu so povabili tudi goste. Skratka, v njihovi družbi smo se počutili kot doma in upam, da smo se jim vsaj delno oddolžili s predavanji in pogovori o Krišni, katerih so bili zelo željni.«
Po takem tedenskem poročilu si človek kar zaželi, da bi bil lahko poleg, kajne? Tudi nam je bilo žal, da je poletje prekmalu minilo in nekateri bhakte so morali z avtobusa oditi opravljat svojo redno službo za Krišno. Najlepše se zahvaljujemo vsem bhaktam, ki so to poletje izmenično sodelovali v ekipi na avtobusu. To so poleg že zgoraj omenjenih bhakt še (po abecedi) Bojana, Džagat prasu, Džai Džaganatha, Mateja (iz Žalca), Teja, Tina in Udaksena.
Za jesen in zimo smo našo strategijo spremenili. Zdaj (še naprej) obiskujemo nama-hate, katerih člane želimo temeljito izobraziti v vdanem služenju in pridiganju zavesti Krišne, hariname na prostem po smo zamenjali z različnimi kulturnimi in izobraževalnimi programi širom Slovenije. Čeprav je ta program že stekel (imeli smo že dva javna programa, v Murski Soboti in v Brežicah, glej slike), pa nikakor ne bomo zmogli brez vaše pomoči! Kdor koli od vas ve, kje bi lahko v vašem kraju organizirali kakršen koli program, naj se kar obrne name ali pa na Višvakirtija. Pa tudi če ne veste, kje bi ga lahko organizirali, napnite možgane, uporabite svoje »veze in poznanstva« in prosite Krišno za božanski navdih! Le s skupnimi močmi lahko res kaj naredimo za duše, ki v Sloveniji trpijo duhovno lakoto. Tako sta Nenad in Saša sama (!) organizirala program v Murski Soboti; Sašo pa je ob pomoči Udaksene in drugih iz krške namahate vložil nadčloveški napor za izvedbo programa v Brežicah.
Ni pa nujno, da organizirate velike programe; možnosti so zelo velike in naj vam dam nekaj namigov. Z vašo pomočjo lahko organiziramo koncerte s skupino Gopinatha po študentskih klubih, dijaških domovih in drugje; intervjuje in tematske oddaje na lokalnem radiu in TV, literarne večere v javnih knjižnicah; diaprojekcije o svetih mestih v Indiji, Bhagavad-giti, vegetarijanstvu ipd.; predavanja o Vedah pri različnih predmetih na srednjih šolah; srečanja z mladimi kristjani na njihovih veroučnih urah po župniščih; programe in žure pri vas na domu, kamor vi povabite svoje prijatelje, znance, sorodnike itd. itd.
Se vidimo in Hare Krišna!
vaš sluga, Avadhuta das