Z mojega odprtega okna

1

Guru

Motrim še zadnje zvezde, ki se izgubljajo
z neba ob prvem svitu,
poslušam tiho dihanje zêmlje,
zbujenje prvega ptiča.
Ko megla jame polniti dolino,
ob bledem soju moje svetilke
sedim in recitiram mantre večnosti.

Šri guru, jaz otrok sem tvoje milosti.

Pred mnogo leti si zganil mojo dušo
z blažilnim pogledom tvojih oči.
Blagoslovíl si me z novim življenjem
in rekel mi, naj zmeraj grem samo naprej.
Pred mnogo leti si povedal mi besede,
ki so končale mojo dolgo pot skozi samsaro.

Zdaj tvoja vani me počasi oblikuje
v služabnika, ki čaka tvoj ukaz.
Nešteta so življenja čutnih iluzij minila,
minile vnete so strasti moje mladosti.
Priklanjam póti se, ki pustil si jo za seboj.
Zdaj prah tvojih stopinj posul sem si na glavo;
zdaj prosim te, da me odrešiš.

(Prevedel Avadhuta das)